11. teden: Kdo bo ustavil prelivanje krvi v Siriji?

Zapletom v Siriji ni videti konca. Mednarodna skupnost je razdeljena in zdi se, da je do sprejetja resolucije Varnostnega sveta ZN še daleč. Rusija namreč nasprotuje predlogu resolucije, ki jo predlagajo ZDA, češ da je ta neuravnotežena. Sirski predsednik Bašar al Asad je sicer na srečanju s posebnim odposlancem ZN in Arabske lige za Sirijo Kofijem Annanom zatrdil, da bo podprl vsako "pošteno" mirovno pobudo. Napeti so tudi odnosi med Zahodom in Iranom. Pet članic Varnostnega sveta in Nemčija je pripravljenih na nadaljevanje pogajanj o iranskem jedrskem programu. Grčija je medtem storila korak naprej pri reševanju dolžniške krize, saj je operacija zamenjave obveznic, s katero bodo zasebni upniki Grčiji odpisali lep del dolga, uspela. V Reykjaviku pa se je začelo sojenje nekdanjemu islandskemu premieru Geiru Haardu, ki naj bi bil odgovoren za propad islandskega bančnega sektorja. Rusija je še vedno v povolilni vročici. V Moskvi se je na prvem večjem zborovanju po zmagi ruskega premiera Vladimirja Putina na predsedniških volitvah zbralo okoli 20.000 ljudi. Protestniki so zahtevali ponovne volitve in konec politične represije. Na drugi strani zemeljske oble pa se na volitve šele pripravljajo. V ZDA republikanci še vedno niso izbrali predsedniškega kandidata, ki bo republikansko stranko zastopal na predsedniških volitvah 6. novembra. Trenutno najbolje kaže nekdanjemu guvernerju Massachusettsa Mittu Romneyu. Ameriški pripadnik mednarodnih sil Isaf je na jugu Afganistana streljal na civiliste in pri tem ubil vsaj 16 ljudi. Na Japonskem pa so se spomnili potresa in cunamija, ki sta zahtevala več kot 19.000 življenj. Več kot 3.000 ljudi še vedno pogrešajo.