Spotkast
Ponedeljek, 5. 2. 2024, 22.28
8 mesecev, 1 teden
Siolov podkast
Debata o cestah, prometu in fantomskih zastojih v Sloveniji #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,05
Je promet na slovenskih avtocestah res že marsikje presegel njihove kapacitete, kje in zakaj je avtomobilov največ, zakaj nam še ni uspelo izkoreniniti "fantomskih" zastojev in ali lahko na vpadnicah proti Ljubljani že kmalu pričakujemo pomoč umetne inteligence, ki bo sama prilagajala omejitev hitrosti? V Siolovem Spotkastu na aktualna prometna vprašanja odgovarja Branko Nastran, vodja prometnoinformacijskega centra.
Promet osebnih avtomobilov se je lani v Sloveniji povečal za štiri odstotke, tovorni promet pa je ostal na ravni leta 2022.
Promet v Sloveniji, ki je s štirimi avtocestnimi kraki izrazito tranzitna država, je vedno aktualna tema. Država je centralizirana in proti Ljubljani se vsakodnevno vijejo vse bolj zgoščene in daljše kolone osebnih avtomobilov, kombijev in tovornjakov. V zadnjih desetih letih je promet na slovenskih avtocestah narasel za 30 odstotkov.
Promet osebnih avtomobilov se je samo lani povečal za štiri odstotke, na drugi strani pa se umirja rast tovornega prometa. Ta se je lani po sprejemu Hrvaške v schengensko območje le izraziteje preusmeril tudi na dolenjsko avtocesto – tam je bilo lani za 15 odstotkov več tovornega prometa kot predlani.
Povprečni letni dnevni promet (osebna in tovorna vozila):
| 2022 | 2023 | sprememba | |
|---|---|---|---|
| A1 Štajerska | 45.266 | 46.680 | + 3,1 % |
| A1 Primorska | 49.348 | 51.389 | + 4,1 % |
| A2 Gorenjska | 40.306 | 41.246 | + 2,4 % |
| A2 Dolenjska | 33.771 | 36.490 | + 8,0 % |
| A5 Prekmurje | 18.295 | 18.526 | + 1,3 % |
| Ljubljanski obroč | 69.160 | 70.350 | + 1,7 % |
vir: Dars, PIC
Branko Nastran: "Prometniki imajo izračunano, da je v času večje zasedenosti optimalna hitrost med 80 in 90 kilometri na uro."
Več prometne infrastrukture, več prometa?
"Na marsikaterem delu je promet že presegel kapaciteto avtocest. Smiselno jih je povečati, in to ne glede na to, ali bo to dolgoročno rešilo promet. Govorim seveda o tretjem prometnem pasu. Treba pa je vendarle vedeti, kar so nam na podlagi lastnih izkušenj povedali že Nizozemci – če boste zgradili tretji pas, boste imeli tri pasove polne. Če bodo štirje, bodo vsi štirje polni. Dejstvo je, da infrastruktura generira promet. Toda ne glede na to je tretji prometni pas v Sloveniji nuja," je v Siolovem Spotkastu povedal Branko Nastran, vodja prometnoinformacijskega centra.
Ta bo kmalu dočakal že osemnajst let in je v tem obdobju deloval tako v analognem kot tudi danes v vse bolj digitalnem svetu. Nekoč so bile prometne informacije rezervirane za radijske postaje, danes so prek različnih aplikacij vse hitrejše in natančnejše. V njihovo obdelavo že prodira tudi umetna inteligenca.
Kako izkoreniniti fantomske prometne zastoje?
Poleg številnih tem se je Nastran v našem pogovoru dotaknil tudi zastojev na cestah, predvsem tistih fantomskih. In vprašanju, kdaj lahko na avtocestnih vpadnicah prek novih Darsovih portalov pričakujemo aktivno upravljanje hitrosti.
"Promet je dinamična stvar. Zelo pomembno je, koliko imamo časa, da se prilagodimo vožnji vozila pred seboj. Več kot je časa, bolj elastična in bolj tekoča je vožnja. Agresivno zaviranje zelo poveča prometne zastoje in takrat nastanejo ti fantomski zastoji. Prometniki imajo izračunano, da je v času večje zasedenosti optimalna hitrost med 80 in 90 kilometri na uro. Sposoben algoritem bo meril gostoto prometa in glede nanjo izračunal idealno hitrost za vozila – če bi se seveda te omejitve nato tudi vsi držali," je še povedal Nastran. Več podrobnosti pa v zgornjem videoposnetku.
