SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Žgajnarjeva: Zadeva Balkanski bojevnik bo vplivala na sodno prakso

3

termometer

Tožilka v zadevi Balkanski bojevnik Blanka Žgajnar je zgrožena, ker je sodni senat po letu in pol sojenja izločil skoraj vse dokaze, s tem pa se glavnim osumljencem obeta oprostilna sodba.

Žgajnarjeva v intervjuju za Reporter opozarja, da smo se v Sloveniji znašli v zeli čudni situaciji: na glavnih obravnavah na sodiščih se ne razpravlja več o vsebini dokazov, pač pa le še o njihovi zakonitosti. Sicer tožilka meni, da se ne boji, da bi kateri od obtoženih zbežal, saj je bil zaradi izločitve dokazov odpravljen tudi pripor, utemeljen sum pa je omajan. "Obtoženci lahko povsem upravičeno pričakujejo, da bodo izrečene oprostilne sodbe, razen za tiste, ki so še ostali v priporu," je povedala. Sodba mora biti izrečena do 23. 11. Kot je pojasnila, se je senat pod vodstvom Gorazda Fabjančiča odločil za odpravo pripora, ker ni več dokazov. "Sodnik je izločil vse dokaze, pridobljene v Sloveniji, prav tako v Srbiji. Ostali so samo še italijanski in urugvajski dokazi, na podlagi teh pa se ne more dokazati storitev kaznivega dejanja v delu obtožbe, ki se nanaša na obtožene, ki so zdaj izpuščeni iz pripora," je dejala. Po njenih besedah se je tožilstvo na sklep o odpravi pripora pritožilo, o pritožbi pa bo odločalo višje sodišče. "Do 22. 11. so razpisane glavne obravnave, 23. 11. namreč poteče dveletni rok od vložitve obtožnice, ki je meja za to, kako dolgo je lahko odrejen pripor po vložitvi obtožnice. Do takrat mora biti izrečena sodba, če ne bo, bodo tudi drugi izpuščeni na prostost," je še opozorila Žgajnarjeva. Na vprašanje, ali drži, da so bili slovenski dokazi izločeni na podlagi izločitve srbskih dokazov, saj brez njih do slovenskih niti ne bi prišli, je Žgajnarjeva odgovorila, da srbska dokumentacija pomeni le manjši del dokazov, ki so v sodnem spisu, je pa zelo pomembna. "Sodišče je ves ta čas po uradni dolžnosti preverjalo, ali še obstajajo priporni razlogi za obdolžene, vseskozi pa je na podlagi spisne dokumentacije podaljševalo pripor obdolženim. Tudi na podlagi slovenskih in srbskih dokazov," je pojasnila. Žgajnarjeva: Vsi slovenski dokazi so bili pridobljeni zakonito Ker so zdaj izločeni tudi slovenski dokazi, je tožilka, kot je dejala, šokirana. "Najprej zato, ker so bili vsi slovenski dokazi pridobljeni zakonito, in zato, ker so bili vsi slovenski dokazi, zbrani na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov, na sodišče vloženi že v fazi sodne preiskave. Vse od takrat so v spisu, vendar jih je sodišče izločilo šele zdaj, češ da niso pridobljeni v skladu z zakonom." Zato Žgajnarjeva ne razume, zakaj slovenski dokazi niso bili izločeni že prej.

Razlike med slovensko in srbsko zakonodajo V intervjuju je Žgajnerjeva pojasnila tudi razlike med slovensko in srbsko zakonodajo. "Zakonska ureditev izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov je popolnoma enaka. Edina razlika je, da srbska zakonodaja za začetek ukrepov predpisuje razloge za sum, po slovenski zakonodaji pa morajo biti podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma se izvršuje kaznivo dejanje. Vrhovno sodišče je tako sodišču naložilo presojo, ali bi lahko bili srbski razlogi za sum pri nas ovrednoteni kot utemeljeni razlogi za sum in bi bili tudi pri nas na tej osnovi lahko uvedeni prikriti preiskovalni ukrepi. Sodišče je v našem primeru nato ugotovilo, da srbska dokumentacija ne ustreza slovenskim kriterijem, in tako v Sloveniji prikriti preiskovalni ukrepi ne bi bili dovoljeni. Zato je sodni senat tako pridobljene srbske dokaze izločil," je tožilka pojasnila v svojem odgovoru.

Sicer pa je bilo po besedah Žgajnerjeve v Srbiji do zdaj najmanj šest članov združbe obsojenih na zaporne kazni od dveh let in pol do 11 let, sodbe pa so bile izrečene na podlagi priznanja krivde. "Ta postopek je urejen na enak način kot v Sloveniji," je dejala.

Na glavnih obravnavah razprave zgolj o zakonitosti dokazov Sam sodni proces v Sloveniji pa se je, tako pravi Žgajnerjeva, znašel v "zelo čudni situaciji". Na glavnih obravnavah se namreč po njenih besedah ne razpravlja več o vsebini dokazov, pač pa samo še o njihovi zakonitosti. "Da ne bo pomote: tudi jaz kot tožilka se zavzemam za to, da vse poteka v skladu z zakoni in ustavo. Toda zapletli smo se v začaran krog," je pojasnila.

Žgajnerjeva se zato boji, da lahko tako velika zadeva, kot je Balkanski bojevnik, vpliva na sodno prakso. "V našem sodnem sistemu sodišča pri odločanju niso vezana na prejšnje sodne odločitve, in to se mi zdi tudi prav. Vendar bo lahko naša zadeva, glede na razsežnost, imela vpliv tudi na druge postopke. Bodoči osumljenci v podobnih primerih se bodo lahko sklicevali tudi na ta postopek," meni.

Slovenija kot oaza varstva človekovih pravic Žgajnarjeva je bila sicer nad ravnanjem sodišča najbolj osupla takrat, ko je sodni senat na koncu izločil skoraj vse dokaze, na podlagi italijanskih in urugvajskih dokazov, ki so ostali, pa bodo lahko obsojeni le "manj pomembni člani združbe".

Opraviti imamo namreč z mednarodno mrežo trgovcev s kokainom, od katerih jih je del obsojenih v Srbiji, del v Italiji, del v Urugvaju, pri nas pa glavni akterji sploh ne bodo obsojeni. Žgajnarjeva je ob tem še dodala, da je to tako, "kot da bi midva, ki sediva v isti sobi, v tem hipu hkrati trgovala z drogo in bi bila jaz obsojena, vi pa ne. Zgolj zato, ker živiva v različnih državah."

Na vprašanje, zakaj imamo v sodstvu takšno stanje, tožilka odgovarja: "Ne vem. Dejansko se prikazujemo kot še edina evropska oaza varstva človekovih pravic glede pravic osumljencev. Preprodaja več kot dveh ton kokaina res ni bagatelno kaznivo dejanje. Trgovina z drogo ni le zdravstveni in socialni problem, je tudi velik ekonomski problem, ima vpliv na ekonomske tokove, denar od droge se opere, zakrije se njegov izvor in postane legalen. Vlaga se v gospodarstvo, večje posle. Ne ostane le pri nakupih počitniških hiš, gradnji bazenov in nakupih športnih avtomobilov."

Ob tem je potrdila, da je šlo za očiten primer poskusa pranja denarja tudi v primeru, ko je Bruno Filipič večje zemljišče na robu Ljubljane v lasti sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića skušal kupiti za kar 32 milijonov evrov. Sestavili so predpogodbo, toda s poslom ni bilo nič, saj je bil Filipič obsojen na tri leta zapora zaradi preprodaje sestavin za proizvodnjo heroina.

Tožilka ne obžaluje ničesar Kljub vsemu tožilka Žgajnarjeva ostaja optimistična in zagotavlja, da bodo tožilci in policija še naprej delali enako. "Prepričana sem, da bomo tudi pri nas prej ali slej prišli v normalne okvire in sčasoma spremenili sodno prakso z vztrajnostjo in doslednostjo, ki je tudi na ramenih policije in tožilstva," je dejala. Pri tej zadevi Žgajnarjeva dela že štiri leta, kot je zagotovila, pa bi se danes odločila enako in na enak način delala pri isti zadevi.

Nadzor nad delom zaradi domnevno neustreznega odnosa Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je pred nekaj meseci odredil nadzor nad delom tožilke Žgajnarjeve. Kot je seznanjena, je bilo njeno delo ocenjeno kot strokovno, ob tem pa ni ogrožala delovanja skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Očitano ji je namreč bilo, da je z načinom vodenja, z načinom dodeljevanja spisov, s svojo neaktivnostjo ogrožala delo skupine. Takšnega mnenja je bil po besedah tožilke zdajšnji vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, saj je po njegovi oceni tožilka sicer strokovna, vendar pa nima ustreznega odnosa do vodstva SDT in do sodelavcev.

Na vprašanje, ali je nadzor nad svojim delom razumela kot pritisk, ker med drugim vodi preiskavo zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegova sinova, je Žgajnarjeva odgovorila, da tega ni razumela tako. "Na tožilstvu delam že dolga leta in ne glede na to, da sem imela nad sabo že različne generalne tožilce in vodje, nikoli nihče name ni izvajal nikakršnega pritiska in ni poskušal vplivati na moje odločitve. Vedno sem dajala signale, da to niti ne bi bilo uspešno. V končni fazi pa je ob vsaki menjavi vodstva razumljivo, da se oceni prejšnje delo. V mojem primeru so ugotovili, da je bilo delo strokovno. Ko se bo odločalo o imenovanjih v Specializirano državno tožilstvo, bo, upam, edino merilo strokovnost, pripravljenost za delo in uspešnost pri delu," je sklenila.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin