Žensko soočenje na TVS

Svoja stališča so soočile Melita Župevc (SD), Barbara Žgajner Tavš (Lipa), Cveta Zalokar Oražem (Zares), Nada Skuk (SLS+SMS), Helena Rupar (SNS), Zofija Mazej Kukovič (SDS), Mojca Kucler Dolinar (NSi), Mimica Kidrič (DeSUS) in Lucija Čok (LDS). Žgajner Tavševa opozorila na večanje "elitizma" v zdravstvu Pri vprašanju, ali bi zvišali prispevno stopnjo za zdravstvo, če bi prevzeli vodenje vlade, so se vse predstavnice strank izrekle proti temu. Melita Župevc (SD) je poudarila pomen racionalne porabe v zdravstvu, Žgajner Tavševa je opozorila na večanje "elitizma" v zdravstvu, Cveta Zalokar Oražem pa je ocenila, da se delež zasebnih sredstev za zdravstvo ne sme zvišati. Nada Skuk (SLS+SMS) je nasprotno menila, da je denarja v zdravstvu dovolj, Ruparjeva (SNS) pa je ocenila, da bi bilo treba reorganizirati slovenski zdravstveni sistem.

Kucler Dolinarjeva: Najšibkejšim prebivalcem je treba zagotoviti brezplačno zdravstvo Mazej Kukovičeva (SDS) pa je izpostavila, da so ravno v času njenega ministrovanja na ministrstvu za delo prvič začeli delati merila, koliko naj zdravstveno osebje dela, in da bo to narejeno do 1. januarja 2009. Mojca Kucler Dolinar je kot pomembno izpostavila, da je treba najšibkejšim prebivalcem zagotoviti brezplačno zdravstvo, predstavnica DeSUS se je izrekla za enako dostopnost in javno zdravstvo, Čokova pa je ocenila, da so dosedanje reforme vedno ostale na pol poti in ne prispevajo k reševanju problemov.

Kidričeva: Draginjski dodatek za upokojence je "predvolilna šminka" Pri vprašanju o plačah v javnem sektorju je Ruparjeva (SNS) ocenila, da je zakon o sistemu plač v javnem sektorju le še povečal plačna nesorazmerja. Mazej Kukovičeva (SDS) je nasprotno opozorila, da je uskladitev "plač zelo veliko zalogaj". Z njo je soglašala tudi Kucler Dolinarjeva (NSi), ki je poudarila, da so se odpravila neravnovesja, večja je transparentnost, zato pa so se pokazala tudi odstopanja. Predstavnica upokojencev je ocenila, da bo treba "nekaj urediti na področju plač", draginjski dodatek za upokojence pa je ocenila kot "predvolilno šminko".

Zalokar Oražmova: Vre v kulturi, v zdravstvu in v šolstvu Župevčeva (SD) je opozorila, da je ljudem nepredstavljivo, da ne morejo s svojim delom zaslužiti za preživetje. Žgajner Tavševa pa je med drugim še ocenila, da bi morali ukiniti sejnine in nagrade nadzornim svetom podjetij v državni lasti. Cveta Zalokar Oražem je pri tem vprašanju opozorila, da "vre v kulturi, v zdravstvu in v šolstvu". Predstavnica liste SLS+SMS Nada Skuk pa je ocenila, da očitno sindikati niso odigrali prave vloge in so prehitro popustili, če je prišlo do napak.

Čokova: Slovenska vojska se opremlja nesistematično Glede teme oboroževanja in vojske je Mazej Kukovičeva (SDS) poudarila, da ima Slovenija kot članica Nata "vedno zaledje" in smo se s tem tudi zavezali, da bomo pomagali, ko bo treba. Predstavnica Socialnih demokratov je ob tej trditvi opozorila, da se Slovenija nikjer ni zavezala, "da bomo preplačali oklepnike". Lucija Čok (LDS) je glede afere Patria ocenila, da je prav ta "dokaz, kako nesistematično se opremlja Slovenska vojska". Predstavnica DeSUS je glede tega vprašanja dejala, da se je Slovenija odločila, da bo v Natu, zato je treba tudi upoštevati njihove zahteve.

Ruparjeva: Slovenija potrebuje lastna vojaška letala Helena Rupar (SNS) je ocenila, da bi se morala biti Slovenija še bolj sposobna sama varovati in ob tem izpostavila potrebo po nakupu lastnih letal. Žgajner Tavševa je ob tem vprašanju opozorila, da "je 135 patrij donosno vprašanje za posrednika. V Sloveniji nimamo za pokojnine, sklenili smo pa posel, vreden 278 milijonov evrov", je dejala. Mojca Kucler Dolinar pa je ob tem vprašanju dejala, da je Slovenija "del globalnih trendov".

O odnosih med Slovenijo in Hrvaško Različnih mnenj so bile predstavnice strank tudi glede odnosov Slovenija-Hrvaška. Predstavnica SLS je opozorila, da "če bi poslušali SLS, bi bilo to vprašanje že rešeno. Ostaja naj stanje kot na dan 25. junij 1991", je dejala. Cveta Zalokar Oražem (Zares) je izpostavila potrebo po vrnitvi na dogovor Drnovšek-Račan. Po mnenju predstavnice Lipe pa je za vse odgovoren "večni minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel" in bi morala Slovenija blokirati Hrvaško pri pogajanjih z EU do ureditve tega vprašanja. Župevčeva je ocenila, da bi bilo "morda bolje, če bi se zunanji minister namesto s pisanjem diplomatskih not na Finsko ukvarjal z odnosi s sosedi".

Čokova je ocenila, da sta pri tem vprašanju odpovedala zunanje ministrstvo in minister za zunanje zadeve, predstavnica upokojencev pa, da mesta ob morju morajo obdržati vlogo obmorskih mest. Stanje na dan 25. junij 1991 je izhodišče, je ocenila Mojca Kucler Dolinar, Mazej Kukovičeva pa je opozorila, da je treba to vprašanje urediti pred vstopom Hrvaške v EU. Helena Rupar (SNS) je zatrdila, da bi morala Slovenija zavrniti soglasje Hrvaški za vstop v EU do sklenitve dogovora.