Zelena luč zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, zakonski predlog ne spreminja temeljev družinske politike, ki je dobra. Ministrica je dejala, da je z obžalovanjem spremljala javno razpravo, v kateri je bilo mogoče slišati, da je prvotni predlog pomenil krčenje pravice do starševskega dopusta.

Sprememba se bo uveljavila, ko bo gospodarska rast v državi 2,5-odstotna Zaradi nestrinjanja s prvotnim predlogom so, tako pravi Kopač Mrakova, poiskali drugačno rešitev, ki bo zadovoljila evropsko direktivo. Po njenih besedah popravljeni zakonski predlog podaljšuje skupno trajanje pravice staršev do odsotnosti z dela, očetovski dopust, ki je zdaj v celoti plačan za 15 dni, pa se širi na 30 dni plačanega dopusta.

Kot je opozorila ministrica, je zaradi finančnih razmer, v katerih je država, v prehodnih določbah opredeljeno, da se bo sprememba uveljavila, ko bo gospodarska rast v državi 2,5-odstotna, in sicer naj bi v treh zaporednih letih postopoma prišli do 30 dni plačanega očetovskega dopusta.

Kot je še pojasnila ministrica "mesec plačanega dopusta stane približno 22 milijonov evrov". "Zdajšnji 15-dnevni plačani očetovski dopust se bo vsako leto podaljšal za pet dni, tako da se bodo finančni izdatki države letno povečevali za pet dni".

Potrjen predlog novele zakona o prekrških Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o prekrških, ki ga po skrajšanem postopku pošilja v DZ. Na predlog vrhovnega sodišča predlaga, da ne bi opravili predvidenega prenosa pristojnosti za odločanje v postopkih o prekršku na drugi stopnji ter za odločanje o sporih o pristojnosti med okrajnimi sodišči izključno na Višje sodišče v Celju.

Ureditev, ki predvideva prenos pristojnosti za odločanje v postopkih o prekršku na drugi stopnji ter za odločanje o sporih o pristojnosti med okrajnimi sodišči izključno na Višje sodišče v Celju, naj bi začela veljati s 1. januarjem prihodnje leto.

Črpanje evropskih sredstev Vlada se je seznanila tudi s stanjem na področju črpanja sredstev evropske kohezijske politike 2007‒2013. Dinamika črpanja je nekoliko počasnejša od pričakovane, zato je ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo naložila, da do 21. oktobra pripravi akcijski načrt za pospešitev črpanja.

Črpanje evropskih sredstev je absolutna prednostna naloga vlade še posebej pri projektih okoljske in prometne infrastrukture, letos morajo uresničiti najmanj za 150 milijonov evrov povračil sredstev iz kohezijskega sklada v državni proračun, če se želi Slovenija izogniti tveganju dokončne izgube sredstev.

Z zakonom o zdravilih za manj ponarejenih zdravil Določen je tudi predlog zakona o zdravilih, ki prenaša evropske direktive v slovenski pravni red. Zakon med drugim prinaša obveznosti članic EU v prometu z zdravili, s čimer želi preprečiti vstop ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo. V zadnjem obdobju se je namreč število ponarejenih zdravil v EU povečalo, so sporočili z vlade.

Med drugim je vlada sprejela tudi program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013‒2018, potrdila pa je predloge novel zakonov o varstvu okolja ter o bančništvu.

Spremembe na funkcijah Na seji je vlada imenovala Bojana Cvelfarja za direktorja Arhiva Republike Slovenije, Ženjo Leiler Kos za generalno direktorico Direktorata za medije ministrstva za kulturo in Gašperja Troho za direktorja Direktorata za ustvarjalnost ministrstva za kulturo. Vsem bo petletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja začel teči s 14. oktobrom.

Za direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) je vlada imenovala Boštjana Lajovica, obrambni minister Roman Jakič pa bo poslej vodil še Nacionalni odbor za obeleževanje 100-letnic prve svetovne vojne (2014‒2018), so sporočili z vlade.