Žekš: Odprte meje še ne pomenijo prijateljstva

To je na 39. novoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Udeleženci so ga opozorili, da pričakujejo pomoč države pri uresničevanju čezmejnih projektov.

Položaj slovenske manjšine se je spremenil le na papirju Z uspešnim razvojem Slovenije se je spremenil tudi položaj slovenskih manjšin v sosednjih državah, a žal zgolj na formalnem področju. Z zakonodajo in doseženimi meddržavnimi sporazumi, ki urejajo položaj manjšin, so lahko zadovoljni, a se zapisano ne izvaja v realnosti. "Izkazalo se je, da je lažje spreminjati zakone kot spreminjati ljudi," je v polnem kobariškem kulturnem domu, kamor je ob treh posoških županih prišel tudi podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora, poudaril Žekš.

"Najtežje je Slovencem na Madžarskem" Opozoril je na težave manjšine v Italiji z zmanjševanjem finančnih sredstev ter grožnje s spremembo zakonodaje na šolskem in medijskem področju, problem dvojezičnosti v Avstriji, medtem ko je še najtežje Slovencem na Madžarskem. "Bojim se, da ne gre le za krizo in varčevanje, ampak nekaj več," je poudaril. Kot ključno težavo je izpostavil dejstvo, da večje države, ki nas obkrožajo, "še niso prišle do pravega razumevanja lastne zgodovine".

Kljub temu Žekš optimistično zre v prihodnost, saj pričakuje, da se bo položaj slovenskih manjšin izboljševal predvsem z napredkom Slovenije. "Boj za slovenstvo in vlogo manjšin traja že dolgo in se bo še nadaljevala, a smo vedno močnejši in vedno boljši," je poudaril.

"Matica za Benečijo naredi premalo" "Trenutno se v zamejstvu soočajo z jezikovnimi in finančnimi težavami. Matica za Benečijo, Terske in Nadiške doline ter Rezijo stori premalo, vsekakor veliko premalo. Vidijo Trst, mogoče še malo Gorice, Čedad in območja v Videmski pokrajini pa, kot da ne obstajajo. To je največji greh slovenske državne politike," je bil oster načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar, ki že vrsto let bdi nad srečanjem Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja.

Predan izpostavil slabo infrastrukturo na manjšinskih območjih Ni pravih cest in železnice, telefoni in internet delujejo slabo, mladi pa se izseljujejo, je nekatere težave omenil Silvano Predan, ki je na srečanju spregovori v imenu Slovencev iz Videmske pokrajine. "Od Slovenije pričakujemo močno pomoč in podporo pri projektih, ki bodo zanimali doline v Videmski pokrajini, predvsem na področju jezika, gospodarstva in okolja," je dejal.

Na nujno večjo podporo države pri čezmejnih evropskih projektih, v katerih skupaj nastopajo Slovenci z obeh strani meje, je opozoril tudi kobariški župan Robert Kavčič. Ker občine nimajo denarja za soudeležbo pri evropskih projektih, bi bil zelo koristen poseben državni sklad, s pomočjo katerega bi podprli predvsem projekte za ohranjanje jezika in kulture matične domovine, je predlagal.

Na srečanju podelili tudi Gujonovo priznanje Na srečanju, ki se je kasneje tradicionalno nadaljevalo v bolj sproščenem ozračju v bližnjem hotelu, so tudi letos podelili Gujonovo priznanje. Prejela ga je špetrska dvojezična šola, in sicer za širjenje in uveljavitev slovenske besede, s čimer je v Benečiji prevzela plemenito dediščino beneških Čedermacev, je zapisano v obrazložitvi. Jeseni bo šola praznovala 25-letnico ustanovitve oz. začetek delovanja dvojezičnega vrtca, ki mu je tri leta kasneje sledila še osnovna šola.