ZDUS: Pokojninska pravica temelji na delu in plačanih prispevkih

Poleg tega mora tudi v prihodnje temeljiti na medgeneracijski solidarnosti in vzajemnosti, torej načelih, ki imajo svojo zgodovinsko utemeljitev in izkušnjo, so prepričani v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS).

Kot je na današnji novinarski konferenci izpostavila predstavnica komisije za pokojninsko politiko Anka Tominšek – o novem predlogu pokojninske politike so razpravljali konec septembra –, se zavedajo, da so se pri pogajanjih že zgodile nekatere spremembe, vendar so svoja stališča vseeno predstavili. Kot pravi, je komisija v razpravi ugotovila, da se ta predlog bistveno ne razlikuje od predloga, ki je bil lani na referendumu zavrnjen in ga je ZDUS že takrat podprl.

ZDUS poziva k strpnemu dialogu Kot ugotavljajo, se razlikuje le v tistih rešitvah, ki so bile najbolj sporne v dialogu s socialnimi partnerji in ob sprejemanju zakona. "Ker se zavedamo posledic zaradi padle reforme, komisija vse udeležence pri oblikovanju in sprejemanju nove reforme poziva, da tokrat na temelju državotvornosti in modrosti, ob strpnem dialogu, poiščejo rešitve, ki bodo v interesu celotne družbe, ne le posameznih interesnih skupin ali lobijev."

Ob pogojih za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpostavljajo, da predlog zakona še vedno ohranja 15 let delovne dobe oziroma zavarovalne dobe ob starosti 65 let za oba spola. Ob tem se v ZDUS sprašujejo, ali je, glede na že znana demografska gibanja in ocene ter podaljševanje življenjske dobe, takšna rešitev še sprejemljiva. Prepričani so, da višina pokojnine za tako dobo nedvomno ne bo zadoščala za skromno preživetje. Predlagajo, da bi bila morda sprejemljivejša takšna rešitev, ki bi izhajala iz 20-letnega dela, pri tem pa upoštevala sprejemljivo prehodno obdobje za oba spola.

Ali je institut predčasne pokojnine utemeljeno predvideti kot sistemsko rešitev? Prav tako se sprašujejo, ali je institut predčasne pokojnine utemeljeno predvideti kot sistemsko rešitev. "Ne gre prezreti, da smo ta institut v preteklosti res imeli, vendar s povsem drugačno vsebino, z uveljavitvijo zdaj veljavnega sistema (ZPIZ-1) pa je bil odpravljen. Glede na družbeno sprejemljivo izhodišče, da je treba spodbujati čim daljšo aktivnost prebivalstva, je ponovno uvajanje pravice do predčasne pokojnine sistemsko sporno oziroma vprašljivo. Zastavlja se tudi vprašanje, kdo bo lahko to pravico resnično uveljavljal, če bo sprejeta predlagana rešitev glede zmanjšanja višine pokojnine. Zmanjšana pokojnina bi namreč lahko v posameznih primerih znašala 18 odstotkov in več za razliko od predčasne pokojnine, ki smo jo poznali v preteklosti, ko je bilo zmanjšanje omejeno le na določen čas."

V ZDUS so prepričani, da je sporen tudi predlog glede tako imenovane privilegirane pokojnine. Predlagajo opustitev 408. člena. Po njem naj bi se namreč v roku enega leta od uveljavitve novega zakona s posebnimi zakoni določili pogoji za uveljavitev in odmero pravice, pridobljene na podlagi posebnih pogojev, in ugodnejše odmere. Menijo, da ta rešitev ni v ponos krepitvi pravne države in "tudi ogroža pravno varnost tistih, ki so jim bile določene pravice priznane že pred mnogimi desetletji ali tudi v obdobju samostojne Slovenije". Kot poudarjajo, ima zakonodajalec vedno možnost, da spremeni oziroma dopolni posamezno zakonsko ureditev.