Zaporna kazen še ne pomeni avtomatičnega prenehanja poslanskega mandata

Poslanec Srečko Prijatelj je pristal v priporu in do nadaljnjega ne bo užival poslanskih pravic in ne bo opravljal svojih neposrednih poslanskih dolžnosti. Njegov poslanski mandat je pristojno telo Državnega zbora postavilo v mirovanje in tako bo, glede na to, da mu poslanske imunitete niso podelili, verjetno ostalo še nekaj časa, dokler bo v kazenskem postopku. Kaj to z vidika pravnih temeljev pomeni za delovanje Državnega zbora in število poslancev v njem? Na naša vprašanja o tem, kako zakonodaja opredeljuje tovrstne primere, je odgovarjal prof. dr. Miro Cerar, predstojnik katedre za teorijo in sociologijo prava na ljubljanski pravni fakulteti.

Kaj se zgodi s statusom poslanca, če ga obsodijo?

Zakon o poslancih določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Krajša zaporna kazen torej ne pomeni avtomatičnega prenehanja mandata, lahko pa seveda v tem primeru poslanec sam odstopi.

Skrajno nenavadno pa je, da navedeni zakon določa, da lahko Državni zbor tudi v primeru, ko je poslanec obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, sklene, da poslanec lahko opravlja poslansko funkcijo, s čimer se prepreči avtomatično prenehanje poslančevega mandata. Takšna zakonska rešitev je po moji oceni sporna in bi jo bilo treba čim prej spremeniti ali odpraviti.

Ali se v primeru daljšega mirovanja poslanskega statusa, npr. dolg sodni postopek in pripor, Državni zbor vendarle lahko odloči za imenovanje nadomestnega poslanca in tako začasno spremeni število poslancev?

Če v navedenem primeru poslanec sam ne odstopi, ohrani poslanski položaj, kar tudi pomeni, da ga ni mogoče zamenjati z nadomestnim poslancem. V vsakem primeru ima lahko Državni zbor vedno največ 90 poslancev. Če kateremu preneha mandat, se ga po predvidenih postopkih v najkrajšem možnem času nadomesti z novim poslancem.

Ali se zaradi mirovanja poslanca spremeni število poslancev in posledično tudi kvorum?

Ko je poslanec odsoten ne glede na razlog - v priporu, bolan, v tujini itd. –, velja, da ima Državni zbor 90 poslancev. Kvorum za odločanje zato tudi v takšnim primerih ostaja 46 glasov.

Kako se ravna glede poslanskega mandata, pravic in dolžnosti, če priprtega poslanca sodišče oprosti?

Priprti poslanec velja za pravno nedolžnega. Če je izpuščen iz pripora in ni pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, normalno nadaljuje z opravljanjem poslanske funkcije.

Kako se v tem primeru obravnava za nazaj, torej za čas, ko je bil v priporu in je mandat miroval?

Posebnih pravil o obravnavi za nazaj za poslanca v tem primeru ni, zato je mogoče tudi tu pričakovati smiselno uporabo splošnih pravil, ki veljajo za vse državljane.