Zalarju je predvsem odleglo

Vodja stavkovnega odbora Janja Roblek je prepričana, da se spet vzpostavlja sistem, ki spodbuja zdravo tekmovalnost.

"Predvsem nam je odleglo. Zavedamo se, da bo sledila živahna parlamentarna razprava. Ne izključujemo možnosti, da opozicija ponovno poskuša z referendumom, vendar smo še bistveno bolj kot pri odvetniškem zakonu prepričani, da bi povzročil protiustavne posledice," je o novih sodniških plačah, ki po ustavnih odločbah gredo v parlament, dejal minister za pravosodje Zalar in dodal, da jih takšne napovedi ne skrbijo.

"Brez spoštovanja sodnih odločb ni pravne države"

Prava država je po njegovem pravna država. "Drugače od prejšnje vlade, ki je zavračala izpolnjevanje vseh odločb ustavnega sodišča, ki ji niso ustrezale, ta vlada poskuša izpolniti vse odločbe, ne glede na to, da lahko nekatere vzbujajo pomisleke. Brez spoštovanja sodnih odločb ni pravne države, potem imamo brezpravje," je prepričan.

Okoliščine prav gotovo niso naklonjene popravkom plač O tem, ali je bilo glede tega, kar je ustavno sodišče zapovedalo za plače pravosodnih funkcionarjev, kaj pomislekov, je pravosodni minister dejal, da pri njem ne. Lahko pa da dve odločbi ustavnega sodišča pri nekaterih vzbujata slab občutek, ker se izvršujeta v najbolj neugodnem trenutku, v krizi in pomanjkanju prilivov v državni proračun, je menil. Te okoliščine prav gotovo niso naklonjene popravkom plač. Po Zalarju je skrajno politično nepošteno to ureditev prikazovati kot 26-odstotno povišanje plač, kar ni, zatrjuje, niti približno res.

"Velikemu številu sodnikov se bo plača skupno povečala samo za štiri odstotke"

Pojasnil je, da bo največje število sodnikov, okrog 800, imelo za štiri odstotke višjo plačo z letošnjim 1. julijem in za nadaljnje štiri odstotke 1. decembra 2010. "Velikemu številu sodnikov se bo plača skupno povečala samo za štiri odstotke. Zelo redki bodo lahko pridobili največ tri plačne razrede, torej 12 odstotkov," je poudaril in rekel, da je začetnikov, ki bodo najbolj skočili, ker gredo čez leto in pol v 47. plačni razred, okrog 30. Zato je strašenje z enormnimi dvigi plač po Zalarju čisto zavajanje.

"Zdrava pamet pove, da je dvig začetnega plačnega razreda naravna spodbuda" Ali obstaja bojazen, da bo uplahnil elan sodnikov, ker ne bo več dodatka za delovno uspešnost, napredovanj bo manj, pa je pravosodni minister menil, da zdrava pamet pove, da je dvig začetnega plačnega razreda naravna spodbuda. Po njegovih besedah gre za očitno izboljšanje razmer v pravosodju. Ni pa ta spodbuda edina niti zadostna. Zato po ministrovih besedah pripravljajo obsežno reformo vstopanja kandidatov za sodniški in tožilski poklic v pravosodni sistem.

Roblekova: Najtrši oreh so bili plačni razredi in napredovanja

Vodja stavkovnega odbora sodnikov in predsednica sodniškega društva ter kranjska okrožna sodnica Janja Roblek pa je v pogovoru za sobotno Delo ocenila, da so bili pri doseženem dogovoru med vlado in sodniki o višjih sodniških plačah najtrši oreh plačni razredi in napredovanja. Sicer je prepričana, da se spet vzpostavlja sistem, ki spodbuja zdravo tekmovalnost.

Pričakovanja sodnikov so bila velika "Po dveh odločbah ustavnega sodišča z jasno zapovedjo o primerljivosti sodniških plač s poslanskimi in ministrskimi so bila pričakovanja sodnikov velika. Predloga spremenjenega zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi teh velikih pričakovanj nista izpolnila v celoti," je prepričana Roblekova.

Odzivi med sodniki so različni Po njenem prinašata bistveno izboljšanje plač okrajnim in okrožnim sodnikom na začetku kariere, kar nekaj višjim in vrhovnim sodnikom, najmanj pa okrajnim in okrožnim sodnikom, ki dalj časa sodijo na prvostopenjskih sodiščih. Zato so tudi odzivi med sodniki različni, je poudarila in dodala, da pa je večinsko mnenje, da so se sodniške plače vendarle približale plačam poslancev in ministrov, čeprav manj, kot so pričakovali.

"Sodniki razumemo javnofinančni položaj države"

Poleg tega bo imelo to zbliževanje plač po besedah Roblekove dva dela, prvi bo na vrsti letos, seveda pod pogojem, da bosta spremembi zakonov v državnem zboru sprejeti, drugi pa šele decembra 2010. Vendar sodniki razumemo javnofinančni položaj države, ki je posledica globalne finančne krize, kar smo upoštevali tudi v usklajevanjih in pri pripravi predlogov, je menila.

Zakaj so belo stavko zgolj zamrznili in je niso končali, je vodja stavkovnega odbora sodnikov povedala, da je bil realen kompromis dosežen z vlado, ki je besedili predlogov zakonov vložila v zakonodajni postopek. V državnem zboru se lahko po njenih besedah zgodi marsikaj in sodniki morajo imeti neko varovalko.

Ko bosta spremembi obeh zakonov, če bosta sprejeti v sedanjem besedilu, objavljeni v uradnem listu, pa bodo sodniki za zdaj, kot je omenila Roblekova, začasno zamrznjeno belo stavko končali.