Za to, da je predlog primerna osnova za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 37 poslank in poslancev, proti jih je bilo 36. Sprejet je bil tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku.
V obrazložitvah glasov pred glasovanjem so sicer poslanci še enkrat ponovili svoje poglede na zakon, pri čemer pa so le večinoma ponavljali svoja mnenja iz današnje razprave. Tako so poslanci predvsem največje vladne stranke SDS ocenjevali, da bo zakon boj proti korupciji naredil bolj učinkovit in uspešen, medtem ko so v opoziciji izražali bojazni, da bo zakon razbil boj na več delov in ga s tem naredil neučinkovitega.
Cvikl: Janša ustvarja meglo, da se problem korupcije ne bo uspešno preprečeval
Milan Cvikl (SD) je menil, da vlada komisijo ukinja namerno, in sicer zato ker izvaja pritisk na sedanjo izvršno oblast in je bila pri tem tudi uspešna. Če bomo ukinili protikorupcijsko komisijo, po njegovem ne bo jasno, komu bodo funkcionarji na koncu mandata podali svoje stanje. "Namen politike Janeza Janše je zato ustvariti meglo, da se problem korupcije ne bo uspešno preprečeval," je ocenil Cvikl.
Rep je vse očitke zavrnil
Na drugi strani je vse očitke zavrnil državni sekretar Roman Rep. Tako je zavrnil očitek, da se bo z nadzorom nad nezdružljivostjo funkcije funkcionarja z nepridobitno dejavnostjo moralo ukvarjati več kot dvesto organov. Povedal je, da je bilo lani le sedem primerov, kjer se je ugotavljala takšna združljivost.
"Sodišče bo z novimi nalogami dobilo tudi nove ljudi"
Po sekretarjevih navedbah tudi ne drži očitek, da bodo s tem, ko bo nadzor nad premoženjem javnih funkcionarjev prevzelo računsko sodišče, ta organ zasut s pisarniškim delom. Kot je dejal, bo sodišče s prevzemom novih nalog dobilo tudi dodatne ljudi.
Jerovšek: Komisija ni potrebna, saj je delovala predvsem politično
Jožef Jerovšek (SDS) pa je menil, da komisija ni potrebna, saj je delovala predvsem politično. "V svojih načelnih mnenjih se je lotevala funkcionarjev samo enega političnega spektra, pri tem pa pozabljala na dejanski boj zoper korupcijo," je ocenil. S tem je po njegovem njen predsednik tudi izgubil vso kredibilnost.
Pozitivno soglasje tudi za pravila Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij
Še pred predlogom zakona o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij so poslanci podali tudi pozitivno soglasje k spremembam internih pravih Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, s katerim fundacija ustanavlja organ za pritožbe nad razdeljevanjem sredstev fundacije, ter soglasno sprejeli sklep o višini sredstev, ki pripadajo posamezni politični stranki iz sredstev državnega proračuna v letu 2008.
Sprejet je tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku
Sprejeli so tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim se bo omogočilo, da bodo lahko zaposleni udeleženi pri delitvi dobička gospodarskih družb. Zakon določa pravico do udeležbe pri dobičku za vse zaposlene z izjemo članov poslovodstva, prokuristov in izvršnih direktorjev. Zakon predvideva delniško in denarno shemo delitve dobička med delavce. Denarna shema se uporablja za vse kapitalske družbe, delniška pa le za javne delniške družbe.
Najvišji znesek, ki ga delavec lahko prejme, ne sme presegati 5000 evrov
Udeležba pri dobičku je prostovoljna, tako za delavce kot za družbo. Družba lahko delavcem izplača največ 20 odstotkov čistega dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v poslovnem letu. Najvišji znesek, ki ga delavec lahko prejme, ne sme presegati 5000 evrov.
Postopno naj bi se zvišale tudi davčne olajšave za družbe in zaposlene
Zakon ob tem predvideva pri denarni shemi postopno zviševanje davčnih olajšav tako za družbe kot zaposlene, in sicer tako, da te po prvem letu znašajo 70 odstotkov, po treh letih pa 100 odstotkov.
2
