Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
16. 6. 2015,
14.44

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Torek, 16. 6. 2015, 14.44

6 let, 7 mesecev

Zakaj so v Gostilni dela medse sprejeli mladi mamici iz materinskega doma

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Zgodba Laure in Jovane je pripoved o tem, kako lahko mlade ženske iz materinskih domov in varnih hiš samozavestno, predvsem pa postopoma, spet stopijo na trg dela.

Laura in Jovana sta mladi mamici, ki skupaj z otroki živita v enem od ljubljanskih materinskih domov. Vsaka imata svojo osebno zgodbo in razloge, zakaj sta tam. Obema – in ne le njima, pa je skupno to, da se po letih, ko sta se posvečali predvsem otrokom in reševanju družinskih stisk, težko spet vključita na trg dela.

Prav njim je namenjen projekt Exit, ki sta ga ob finančni podporni norveškega mehanizma začela izvajati Skupnost privatnih zavodov SKUP in Sklad 05. Program spodbuja in vključuje mamice in ženske iz materinskih domov ter varnih hiš v družbeno podjetništvo. V program se je vključila tudi Gostilna dela s Poljanske ceste v Ljubljani, kjer v kuhinji in strežbi pomagajo mladi invalidi ter mladi brez formalne izobrazbe. Tam že dva meseca štiri ure tedensko pomagata tudi Laura in Jovana.

Zgodba Laure in Jovane: Ko željo po samostojnosti hromi strah Laura prihaja iz Romunije, v Sloveniji si je z možem ustvarila dom in družino. Ko sta se z možem razšla, je ostala sama, brez dela, brez državljanstva, brez socialne pomoči. "Preden sem dobila otroke, sem delala, nato pa sem ostala sama in ni šlo več. Zelo težko se je po petih letih spet vrniti v delovno okolje, še posebej za osem ur dnevno," razlaga energična, zgovorna Laura, ki ji gre slovenščina odlično z jezika.

"Zelo pomaga, da začnemo v takšnem sproščenem okolju, da nismo takoj deležne pritiska na delu. Prav strah pred delom, novim okoljem, nepoznanimi ljudmi in novimi odgovornosti je tisto, česar se bojimo. Postopoma se veliko lažje privadimo na nov način življenja."

Bolj samozavestno iskati in najti redno delo Jovana, ki je v Slovenijo prišla iz Banjaluke, ji pritrjuje. "Sem zelo rada prihajam, uživam, ko delam, se učim in za to dobim vsaj nekaj plačila." Obe upata, da bosta s to izkušnjo bolj samozavestno iskali in našli redno delo. To je tudi cilj projekta in vseh, ki so vanj vpleteni, razloži Urška Križnar, strokovna sodelavka projekta Exit.

Dlje si doma, dlje nisi v stiku z ljudmi, težje je spet začeti delati "Ne gre za izkoriščanje prostovoljskega dela," poudarja Tita Destovnik iz Gostilne dela. Prav zato, da bi se izognili nesporazumom, so določili natančno omejeno število ur, ki ga dekleta preživijo pri njih.

"Gre za sodelovanje, ki je v skladu s poslanstvom in vizijo našega podjetja, torej da pomagamo tistim, ki se težje vključijo na trg dela. Radi bi jim dali priložnost, saj vemo, kaj pomeni, da si socialno izključen. Dlje si doma, dlje nisi v stiku z ljudmi, težje je spet začeti," opisuje Destovnikova, ki je pri delu z mladimi in invalidi spoznala, kako pomembno je prijetno, sproščeno in strokovno okolje, kjer lahko vsak dobi priložnost.

Želja: ustvariti mrežo socialnih podjetij in nevladnih organizacij Vodja projekta Exit Primož Šporar z ekipo sestavlja mrežo Gostilna dela podjetij po Sloveniji, kamor bi lahko vključili ženske iz materinskih domov in varnih hiš. V mrežo želijo vključiti socialna podjetja in nevladne organizacije. Pri tem pa se soočajo tudi s številnimi praktičnimi, birokratskimi in socialnimi preprekami.

Ne gre za uslugo, gre za priložnost Nad novima pomočnicama je navdušen tudi glavni kuhar v Gostilni dela, Matjaž Cotič, ki za Lauro in Jovano najde le pohvalne besede: "Sta odrasli osebi, v življenju sta nekaj dali čez, ne le lepe stvari. Znata delati, sami vidita delo in ga postorita. To je tisto, kar mlade, ki so pri nas na usposabljanju, šele učimo. Zato sta tudi vzor mladim. Gre za skupno dobro: z delom nekaj naredita zase, za naš tim in za mlade, ki se od njiju lahko marsičesa naučijo. Na njiju se lahko obrnemo kot na sodelavki."

To poudarja tudi vodja projekta Exit, Primož Šporar. "Ne gre za uslugo ženskam iz materinskih domov in varnih hiš, gre za vzajemnost in višjo kakovost življenja za vse vpletene. Družbeni učinek je pogosto nemerljiv."

Jovana in Laura: Samozavest, ki jo ženske iz materinskih domov potrebujemo Jovana in Laura upata, da bosta s svojo zgodbo spodbudili tudi druge mamice in ženske iz materinskih domov in varnih hiš. "Radi bi poudarili, da imamo ženske v materinskih domovih, še posebej pa v varnih hišah, svoje zgodbe in razloge, zakaj smo tam. Pogosto nam ni lahko, zato je še težje narediti ta korak in spet začeti delati. Da imamo to možnost, da začnemo delati, tudi če samo za nekaj ur, tudi če samo za nekaj deset evrov, nam daje samozavest, ki jo potrebujemo."

Ne spreglejte