Ponedeljek, 16. 4. 2018, 9.27
6 let, 6 mesecev
Zakaj je goveje meso z znakom "izbrana kakovost - Slovenija" najboljša izbira
Z znakom "izbrana kakovost – Slovenija" je trenutno poleg perutninskega mesa mogoče označevati tudi sveže, ohlajeno ali zamrznjeno goveje meso živali, ki so bile v Slovenji rojene ali rejene najmanj devet mesecev. To pomeni, da znak "izbrana kakovost – Slovenija" zagotavlja stoodstotno slovensko poreklo osnovne surovine.
Izidor Krivec, predsednik GIZ Mesne industrije Slovenije, nam je povedal, v čem se reja slovenske govedi razlikuje od reje v tujini: "Z vzrejo govedi se pri nas ukvarja skoraj polovica vseh kmetij, ki ohranjajo tradicionalni način vzreje živali, kar pomeni, da živali večinoma zrastejo na kmečkih dvoriščih in se hranijo s klasično, visokokakovostno krmo brez nedovoljenih dodatkov. Naravne danosti, trajnostna usmeritev in kakovostna krma omogočajo zdrav, normalen razvoj in rast živali. Domača reja in predelava mesa, ki temeljita na spoštovanju zahtev, visoko postavljenih standardih in odgovornosti do potrošnikov, zagotavljata odlično kakovost mesa, ki ga odlikuje svežina, pristnost okusa in čvrsta tekstura."
Meso, ki nosi znak "izbrana kakovost – Slovenija", poleg slovenskega porekla zagotavlja tudi večjo svežino in kakovost, saj mora izpolnjevati visoke standarde, ki jih zahteva specifikacija za shemo izbrana kakovost. To se odraža predvsem v predpisih za krmne obroke, v kratkih transportnih poteh ter zdravstvenem varstvu živali.
Kakovostna krma je predpogoj za proizvodnjo kakovostnega mesa. Po predpisih sheme "izbrana kakovost" mora rejec živalim zagotavljati uravnotežene krmne obroke, ki morajo vsebovati najmanj 50 odstotkov voluminozne krme. K svežini in kakovosti mesa "izbrana kakovost – Slovenija" pripomorejo tudi kratke transportne poti, saj je najdaljša dovoljena transportna pot od pridelovalca do predelovalca dolga 200 kilometrov in ni daljša od osmih ur. Rejci morajo poskrbeti tudi za dobro zdravstveno stanje živali, kar vključuje tudi odgovorno in zelo omejeno rabo antibiotikov.
"Raba antibiotikov je dovoljena izključno za individualno zdravljenje živali pod veterinarskim nadzorom. Potek zdravljenja za vsako posamezno žival mora biti dokumentiran v arhivu rejca. Pri individualnem zdravljenju živali z antibiotiki se zakonsko določena karenčna doba podaljša za pet dni," je povedal Izidor Krivec.
Da lahko pridelovalci in predelovalci svoje mesne izdelke označujejo z znakom "izbrana kakovost – Slovenija", morajo pridobiti poseben certifikat, ki ga izdajajo neodvisni certifikacijski organi.
V ta namen nenehno potekajo notranje kontrole, ki zagotavljajo, da vse poteka po predpisih, enkrat letno pa se izvajajo tudi zunanje kontrole certifikacijskega organa. Kot pravi Izidor Krivec, so "rejci večinoma certificirani skupinsko prek svojih zadrug, kar pomeni, da je zadruga kot nosilka certifikata dolžna najmanj enkrat letno pri rejcu opraviti notranjo kontrolo, certifikacijski organ pa najmanj enkrat letno preverja skladnost pri nosilcu certifikata in pri najmanj desetini vključenih rejcev. Podobna situacija je tudi na strani predelovalnih obratov – večinoma so vključeni v skupinsko certificiranje prek GIZ Mesne industrije Slovenije, ki je za izvajanje nadzora imenoval neodvisne notranje presojevalce, ti pa pri nosilcih dejavnosti opravljajo kontrolo skladnosti vsako leto. Certifikacijski organ prav tako najmanj enkrat letno presoja skladnost dokumentacije pri nosilcu certifikata in opravi nadzor pri najmanj desetini vključenih proizvajalcev govejega mesa."
