Zagovornik načela enakosti: Prejšnja vlada solidarnostni dodatek razdeljevala diskriminatorno

Zagovornik načela enakosti je v sporočilu za javnost v svoji oceni je opozoril, da je treba pri sprejemanju ukrepov, s katerimi naj bi odpravili manj ugoden položaj oseb z določeno osebno okoliščino v primerjavi z drugimi, ki te osebne okoliščine nimajo, utemeljiti, zakaj je nekdo deležen privilegirane obravnave. Ocenjevani zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov teh podlag ni imel, sredstva pa so zato prejeli tudi tisti, ki jih niso potrebovali, prejeli pa jih niso vsi tisti, ki bi jih glede na njihove osebne okoliščine premoženjskega stanja in življenja v energetsko revnih gospodinjstvih morali.

Vladi zato zagovornik priporoča, naj v prihodnje pri podobnih ukrepih z analizami utemelji kategorije upravičencev do dodatkov.

Novice Danes prva izplačila energetskega dodatka

Prejeli številne prijave domnevne diskriminacije

Zagovornik je oceno diskriminatornosti zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE) opravil na podlagi večjega števila prijav domnevne diskriminacije. Prijavitelji diskriminacije so zatrjevali, da zakon pri določitvi upravičencev do solidarnostnega dodatka za odpravo posledic energetske revščine na neenak način obravnava različne kategorije socialno šibkih prebivalcev.

Zagovornik je dodelitev 150 evrov dodatka prepoznal kot posebni spodbujevalni ukrep po 18. členu zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZvarD). Tovrstni ukrepi se uvedejo za izenačitev položaja oseb, ki so zaradi svojih osebnih okoliščin v slabšem položaju v primerjavi z drugimi, ki teh osebnih okoliščin nimajo. Zakon predvideva, da so ti ukrepi utemeljeni na analizah o obstoju manj ugodnega položaja določenih posameznikov ali skupin, biti pa morajo tudi ustrezno in edino mogoče sredstvo za odpravo takega manj ugodnega položaja.

Sprejeti ukrep ni bil ustrezen za doseganje sicer legitimnega cilja

Zagovornik je cilj takratne vlade, da bi s solidarnostnim dodatkom omilila posledice zvišanje cen energentov za najbolj ogrožene, prepoznal kot legitimen. Ocenil pa je, da za namen uvedbe tega posebnega ukrepa niso bile pripravljene analize, ki bi dokazovale manj ugoden premoženjski položaj nekaterih skupin upravičencev. V zakonu ni upoštevana tudi okoliščina prebivanja posameznika, da bi enkratni solidarnostni dodatek prejeli tisti z najvišjimi izdatki za energente oziroma tisti, ki živijo v gospodinjstvih z nizko energijsko učinkovitostjo.

Sprejeti ukrep tako ni bil ne ustrezno ne nujno sredstvo za doseganje legitimnega cilja. Med upravičenci do 150 evrov dodatka so bili tudi tisti, ki ne trpijo energetske revščine oziroma ki nimajo nizkih dohodkov. Po drugi strani pa dodatka niso prejeli tisti ranljivi posamezniki, ki naj bi jim bil ukrep primarno namenjen.

Zagovornik je kot neustreznega ocenil tudi čas izplačila solidarnostnega dodatka. Evropska komisija (EK) je jeseni 2021 pozvala članice k takojšnjem ukrepanju. Državni zbor je zakon sprejel februarja 2022, solidarnostni dodatek pa je bil izplačan šele 14. aprila 2022. To je več kot pet mesecev po pozivu EK in ko je bila kurilna sezona že končana.

Celotno oceno diskriminatornosti in priporočilo si lahko v celoti preberete tukaj.