Zadeva Trenta: Pogačnik odloča, ali Janši namontirati drugačen senat

Predsednik sodišča Marjan Pogačnik bo, kot so nam pojasnili s sodišča, pred to odločitvijo najprej pridobil izjave sodnikov Davida Špernjaka, Milene Turuk in Irene Škulj Gradišar, katerih izločitev zahteva Matoz. Izločitev Škulj Gradišarjeve in Turukove je Matoz zahteval, ker mu s sodišča niso posredovali informacij, ki bi kazale, da sta bili izbrani na zakonit način. Davida Špernjaka pa so v senat uvrstili pozneje, zamenjal je prvotno določnega sodnika Bernarda Tajnška. Špernjak je magistriral pri Primožu Gorkiču, opozarja Matoz, Gorkič pa je znani zagovornik obsodbe Janše v primeru Patria. Gorkič je bil lani na nenavaden način v drugem poskusu brez dneva sodnih izkušenj izvoljen za vrhovnega sodnika na kazenski oddelek, ki ga vodi Branko Masleša. Za Maslešo je ustavno sodišče presodilo, da bi se moral v primeru Patria izločiti in da sojenje, ker tega ni storil, še dodatno ni bilo pošteno. Vse sodbe rednih sodišč v primeru Patria proti Janši pa je razveljavilo kot kršitev ustavnih določb, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo. Te soglasne odločitve ustavnega sodišča je Gorkič v preteklosti javno ostro kritiziral.

Matoz je v pritožbi zapisal, da je bil na sodišču, ki ga vodi Pogačnik, senat sestavljen namenoma za potrebe odločanja "ad personam", torej tako, da se bo nadaljeval neupravičen kazenski postopek zoper Janeza Janšo. Zapisal je: "Namreč, glede na potek odločanja v tej zadevi, imenovani 'Trenta', je več kot očitno, da gre zopet (kot v zadevi Patria) za povsem neutemeljen, za potrebe diskreditacije umetno ustvarjen kazenski postopek. Namreč, tako dolgotrajnost postopka kot tudi odsotnost vsakršnih dokazov kažeta na politično motiviran proces."

Predsednik sodišča, ki je odgovoren za zakonitost določanja senatov, Marjan Pogačnik je imel v preteklosti nekaj časa zamrznjen sodniški mandat, ker je bil funkcionar v vladi LDS, ki jo je vodil Janez Drnovšek. Pogačnik je bil šef kriminalistične službe v času, ko je bil notranji minister Mirko Bandelj (LDS). Zadeva Trenta je medijski pospešek dobila z nenavadnim poročilom KPK, ko ga je vodil Goran Klemenčič. Tudi Klemenčič je bil pred tem funkcionar v vladi, bil je državni sekretar (namestnik) notranje ministrice Katarine Kresal, ki je bila predsednica LDS. Na posnetku sta Goran Klemenčič in Branko Masleša:

Poročilo Klemenčičeve KPK je sprožilo razpad koalicije, ko je naglo izstopila Državljanska lista Gregorja Viranta, in posledično padec druge vlade Janeza Janše.

Novice Zadeva Trenta: ali na Pogačnikovem sodišču Janši montirajo sodnike?

Matoz je že zahteval, da mu mora Pogačnik izjave sodnikov, ki mu jih bodo poslali o zahtevi za izločitev, tudi posredovati, da bi se kot odvetnik lahko opredelil do njih. Kdaj bo Pogačnik po pridobitvi vseh teh izjav odločil o tem, ali sodni senat zamenjati, nam s sodišča niso pojasnili. Neuradno pa so navedli, da bo zanesljivo trajalo več kot teden dni.

Takrat bo Pogačnik hkrati odločal tudi o dodatni zahtevi odvetnika Matoza, ki je opozoril še, da so na sodišču zadevo Trenta, da bi lahko imenovali te sodnike, napačno razporedili specializiranemu oddelku, čeprav zadeva Trenta ne spada med zadeve zahtevnejšega organiziranega gospodarskega kriminala ali terorizma. Zaradi tega Matoz ob zamenjavi celotnega senata in imenovanju drugih sodnikov na zakonit način zahteva tudi, da naj senat o ugovoru Janeza Janše odloča na javni seji.

Novice Matoz: Zadeva Trenta ni zahteven organizirani kriminal ali terorizem