Za srce Afrike že sedmo leto

V časih, ko je tudi v Sloveniji vsak dan težje preživeti, ne smemo pozabiti na solidarnost in pomoč tistim, ki se vsak dan posebej bojujejo, kako dobiti košček hrane in kako priti do pitne vode. Slovenska Karitas že sedmo leto izvaja projekt Za srce Afrike. Imre Jerebic, glavni tajnik Slovenske Karitas o odločitvi za pomoč revnim afriškim državam, pravi: "Kljub temu, da so tudi pri nas hude stiske, ostajamo zvesti poslanstvu Karitas. Podpiramo projekte in ljudi, ki so pomoči potrebni še bolj kot pri nas. Najprej smo podpirali države nekdanje Jugoslavije, kar poteka po Škofijskih Karitas še danes. Potem pa smo se odločili še za Afriko, in sicer za pet afriških držav: Ruando, Burundi, Zambijo, Malavi in Madagaskar. Tu prek naših misijonarjev oziroma misijonark sodelujemo pri velikih projektih."

Največji projekt Slovenske Karitas je bila izgradnja porodnišnice v mestu Ruzo v Burundiju. Cel projekt je potekal od leta 2008 do 2012 in je vreden 600.000 evrov. Slovenska Karitas je prispevala 400.000 evrov, zunanje ministrstvo 115.000, 66.000 evrov pa Misijonsko središče. V novi porodnišnici, ki pokriva območje z 68.000 prebivalci, se mesečno v povprečju rodi 180 otrok.

"Imeli smo lastne kontrole, kako napredujejo ti projekti in kako se troši denar naših donatorjev. Ponosni smo na opravljeno in hvaležni mnogim darovalcem, ki so nam zaupali sredstva. Prepričan sem, da nam bodo darovalci ostali tudi letos zvesti," je še povedal glavni tajnik Slovenske Karitas.

Slovenija je razvita država in mora pomagati Mitja Štrukelj, generalni direktor direktorata za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč pri Ministrstvu za zunanje zadeve, je razložil, zakaj Slovenija mora pomagati: "Slovenija kot odgovorna članica mednarodne skupnosti in kot razvita država, kar je v teh težkih časih še posebej pomembno, se mora zavedati, da kljub temu, da so pri nas težave, ne smemo pozabiti na svet, kjer so težave za številne narode eksistencialne. Gre za stvar obstoja, preživetja."

Slovenija največ sredstev za pomoč nameni prek mednarodnih organizacij, bodisi prek OZN bodisi prek različnih politik financiranja evropske unije. Del sredstev pomoči Slovenija nameni prek bilateralne razvojne pomoči, nekaj neposredno prek dogovora z državami prejemnicami, zlasti z državami Zahodnega Balkana, nekaj pa prek organizacij, kot je Karitas, ki lahko enkrat letno tekmujejo na razpisu.

Po zdravstvu na vrsti šolstvo Letos so se pri Slovenski Karitas odločili, da bodo svojo pomoč namenili šolstvu: "Po pogovoru z našimi misijonarji smo videli, da je poleg potreb v zdravstvu še večja potreba v šolstvu. Šol je premalo za vse otroke. Pogosto se v enem razredu stiska po 100 otrok, kjer imajo samo enega učitelja. In v takih pogojih se ne morejo veliko naučiti, zato še v 3. razredu ne znajo niti brati niti pisati. Izobrazba pa je tista, ki bo tem ljudem pomagala izkopati se iz revščine, da bi se izučili za kakšen poklic, ker zemlje je premalo za vse. Zato smo se odločili za prenovo dotrajanih in gradnjo novih šol," je razložila letošnjo odločitev predstavnica Slovenske Karitas Jana Lampe.

V prihodnjem letu bodo podprli gradnjo nove osnovne šole s šestimi razredi v Kigaliju v Ruandi. V Rwisabiju v Burundiju pa bodo podprli obnovo vaške osnovne šole, kjer ima najmanjši razred 98 učencev. Skupaj pa je v šoli 2400 otrok.

"Veseli bomo podpore slovenskih darovalcev, da nam bodo pomagali uresničiti sanje otrok v srcu Afrike, da bi tudi oni imeli lepšo prihodnost," je k pomoči pozvala Jana Lampe.

Z delom do dostojnega življenja Slovenski Karitas pa organizira še eno akcijo za pomoč revnim afriškim državam – Z delom do dostojnega življenja. Z akcijo, ki so jo začeli leta 2010, delijo minimalne nagrade ljudem, ki želijo z delom nekaj zaslužiti. Jana Lampe pravi: "V teh državah ni veliko priložnosti za delo, saj zemlje ni dovolj za vse. S pomočjo naših misijonarjev enemu izmed staršev omogočimo delo in reden zaslužek. Domačini pomagajo pri preprostih vsakdanjih delih v zdravstvenih centrih, porodnišnicah, šolah. Na ta način lahko družina z majhnimi sredstvi preživi, otrokom plača šolnino, kupijo šolsko uniformo. Z nami je zdaj že 249 slovenskih družin, ki podpirajo 132 afriških družin v Ruandi, Burundiju in na Madagaskarju. Tem družinam se je življenje zelo spremenilo in niso odvisni od beračenja, ampak z lastnim delom lahko dostojno živijo."