Z "naveličanimi" predmeti do pomoči težje zaposljivim

Ali po domače povedano, ki smo se jih naveličali. A če nam staro pohištvo, pralni stroj, hladilnik, kolo, jedilni servis, smuči in še mnoge druge stvari niso več ljube in bi jih radi zamenjali z novimi ali pa zanje preprosto nimamo prostora, to še ne pomeni, da jih ni mogoče več koristno uporabiti. Prav iz te filozofije izhaja nastanek prvega Centra ponovne uporabe v Sloveniji (CPU), v Tuncovcu pri Rogaški Slatini.

Manj odpadkov, več težje zaposljivih "V tujini, kjer imajo zelo dobro urejen zakon o socialnem podjetništvu, takšni centri, kjer sprejemajo rabljeno opremo, ki jo potem obnovljeno ljudje brez predsodkov ponovno kupujejo po nižjih cenah, delujejo že več 20 let. Nam najbližji zgled pa lahko poiščemo kar v sosednjem Gradcu. S tem je mogoče zadovoljevati hkrati dva cilja, zmanjševati količino odpadkov in omogočiti delo težje zaposljivim osebam, pove naša sogovornica Katja Zajko, vodja projektov v Okoljsko-raziskovalnem zavodu v Slovenskih Konjicah. Slednji je poleg Tehnološkega centra za aplikativno tehnologijo iz Celja eden od ustanoviteljev prvega tovrstnega centra pri nas, ob pridruženem partnerstvu Komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina, ki je za delovanje centra namenil prostor.

Zakon o socialnem podjetništvu še ne povsem zaživel Projekt za vzpostavitev prvega Centra ponovne uporabe v Tuncovcu, vreden 249.000 evrov, se je začel ob koncu leta 2009 in zaključil novembra 2011, financirala pa sta ga Evropski socialni sklad (v višini 85 odstotkov) in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (15 odstotkov). "V času trajanja smo usposabljali 10 oseb, od tega zaposlili 3 težje zaposljive osebe in vključili zunanje izvajalce, predvsem inovatorje, strokovnjake za usposabljanje in specifična znanja, ki so povezana z dejavnostjo REUSE in vračanjem težje zaposljivih oseb na trg dela. Po koncu financiranja projekta smo v CPU obdržali eno težje zaposljivo osebo, poleg vodje centra pa sta zaposlena še projektni sodelavec za delo na terenu ter direktorica, ki opravlja razvojne in projektne aktivnosti," še pojasni Katja Zajko.

Ob tem poudari, da zakon o socialnem podjetništvu pri nas še ni povsem delujoč in ker ne prejemajo subvencije od države, morajo zato financirati zaposlitve iz drugih storitev, ki jih izvajajo na trgu, kot so priprava okoljskih dovoljenj za različne naročnike, svetovanje pri organizaciji učinkovitega sistema ravnanja z odpadki podjetjem in lokalnim skupnostim itn.

Po popravilu na prodajne police In kaj vse zbirajo v CPU v Tuncovcu? Praktično vse, pomemben kriterij pa je, da je izdelek še lahko uporaben. Ker gre za donirane predmete, teh ne odkupujejo, lahko pa z lastnim vozilom poskrbijo za odjem po gospodinjstvih, drugi način pa je, da stranke same pripeljejo opremo v center. Potem sledi faza diagnostike, s katero ocenijo, kakšni so stroški popravila izdelka. Če ocenijo, da izdelek ni več primeren za uporabo, potem še kako pride prav zelo priročna lokacija centra, saj deluje zraven zbirnega centra odlagališča odpadkov. Predmeti, ki jih je še mogoče uporabiti, pa gredo po popravilu in obdelavi na police njihove trgovine, kjer jih je mogoče kupiti po sprejemljivih cenah tudi za ljudi z nižjimi dohodki.

V center dobivajo predvsem veliko pohištva, pa tudi bele tehnike, gospodinjskih aparatov, hladilnikov in drobnih izdelkov in po teh je tudi največje povpraševanje. Sprejemajo tudi oblačila, čeprav zanje nimajo prav veliko prostora, zato pa načrtujejo, da jih bodo v večjih količinah ponujali v novi enoti v Tepanjah.

Zbrali že za 140 ton opreme "Od odprtja centra, od sredine leta 2010, smo zbrali 140 ton rabljene opreme, kar v volumnu predstavlja skoraj 15 tisoč kubičnih metrov," Katja Zajko naniza nekaj statistike in poudari, da ta količina predstavlja veliko privarčevanega prostora na odlagališčih ali v zbirnih centrih, kjer bi kosovne odpadke pripravili za reciklažo. "Dodana vrednost pa je tudi v privarčevanih količinah surovin, vode in energije, ki ni potrebna, saj REUSE poteka brez dematerializacije," doda Zajkova.

In kakšne so cene? Obnovljeno omaro je mogoče dobiti že za 40 evrov, kavč za 50, zamrzovalno skrinjo za 40 in hladilnik že od 35 evrov naprej, tiskalnike, računalnike in otroške igralne konzole pa tudi že za 10 evrov, otroške vozičke za 30 evrov, tekstil za dva evra, knjige za evro itn. Ob našem obisku sta bila najdražja izdelka kuhinja za 200 in pianino za 150 evrov.

Če si prek 40 in 50, še ni vse izgubljeno Kot omenjeno, eno najpomembnejših poslanstev Centra ponovne uporabe je zaposlovati tiste, ki na trgu dela zaradi starosti in iz drugih razlogov nimajo veliko možnosti za zaposlitev. Delu v Tuncovcu je tako več optimizma v življenje prineslo 55-letnemu mizarju, Francu Križanu iz bližnjega Dobovca, ki je bil prej zaposlen v Mizarstvu Rogaška Slatina. Po likvidaciji podjetja je šel na borzo in precej razmišljal, da bi šel delat v tujino. A je po uspešnem usposabljanju spet našel delo doma in celo v svoji stroki.

Za Andrejo Brdnik – Bero iz Slovenskih Konjic, ki se z leti po 40 žal na trgu dela tudi vrednoti kot težje zaposljiva oseba, pa se je v centru po dvajsetih letih samostojnega podjetništva na področju tekstila spet začela bolj obetavna življenjska zgodba. Prek projekta USE REUSE je z delom v CPU v Tuncovcu dobila priložnost vsakdanjega in bolj osebnega stika s kupci, kar zelo pogreša v današnjih velikih trgovskih središčih, kjer je kupec v glavnem le številka. "Pa še kakšne zanimive, nostalgične zgodbe o predmetih, ki pridejo k nam, se napletejo," veselo pove Andreja.