Torek, 19. 3. 2019, 11.24
2 meseca, 1 teden
Kako nas varuje Evropa?
Vsak drugi zločin v Evropi je kibernetski
Od vseh zločinov, ki se dogajajo v Evropi, je v nekaterih državah kar 50 odstotkov kibernetskih. Prihaja do vdorov v računalnike in do okužb z računalniškimi virusi.
Vsi imamo pravico do življenja v varni družbi, ki obsega tudi varnost na spletu. Čeprav se zavedamo, da je naša varnost na internetu lahko ogrožena, pa je naše splošno znanje o tej problematiki še vedno zelo nizko. Kot ocenjuje Evropska komisija, kar 51 odstotkov evropskih državljanov meni, da ne vedo dovolj o kibernetskih grožnjah. Med podjetji pa jih ima le 69 odstotkov nekaj osnovnega razumevanja glede izpostavljenosti kibernetskim tveganjem.
Ali ste vedeli?
- Število napadov z izsiljevalsko programsko opremo se je med letoma 2015 in 2017 potrojilo.
- Gospodarske posledice kibernetske kriminalitete so petkrat večje kot leta 2013.
- 87 odstotkov Evropejcev meni, da je kibernetska kriminaliteta pomemben izziv za notranjo varnost EU. (Vir: Evropska komisija, podatki iz leta 2017)
Šest groženj v digitalnem svetu
Zaradi pomanjkljive programske opreme ali našega neprimernega vedenja na internetu lahko nepooblaščene osebe ogrozijo našo spletno varnost in naše finance.
Nekaj tipičnih varnostnih groženj:
Spam je neželena pošta vseh oblik in predstavlja okoli 90 odstotkov vsega globalnega prometa elektronske pošte.
Okužbe so različni računalniški virusi, črvi, trojanski konji in boti. Osnovna koraka preprečevanja sta zaščita in znanje, s katerim se okužbam izognemo.
Vdor je najbolj klasična oblika hekerskega napada, ki se je pojavil že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Izognemo se mu z rednim posodabljanjem programske opreme in omejevanjem dostopa do storitev s pomočjo požarnega zidu ter z močnimi gesli.
Spletne goljufije so pogosta past za potrošnike, ki si želijo priljubljen izdelek znane blagovne znamke dobiti čim ceneje. Pred vsakim nakupom v spletni trgovini si vzamemo nekaj časa in spletno trgovino, v kateri želimo kupovati, tudi preverimo.
Kraja identitete je incident, pri katerem neznana oseba pridobi naše osebne podatke in se začne predstavljati v našem imenu. Najpogosteje je posledica kraje gesla.
Phishing je kraja podatkov, ko nas elektronsko sporočilo pripravi do tega, da razkrijemo svoje uporabniške podatke. Tako storilec dobi dostop do spletnih storitev v našem imenu in v skrajnem primeru pride do kraje našega denarja. Banka nas nikoli ne bi pozvala k pošiljanju osebnih podatkov prek elektronskih sporočil.
Šest korakov osebne kibernetske varnosti
Do vedno večjega števila kibernetskih incidentov prihaja, ker narašča uporaba informacijskih tehnologij.
Kibernetska higiena mora postati del vsakdanje prakse. Za povečanje svoje varnosti na spletu lahko že sami naredimo veliko.
- Aktivirajmo dvostopenjsko avtentikacijo oziroma preverjanje v dveh korakih. Ob prijavi v spletni račun nam telefon posreduje dodatno varnostno kodo, kar zmanjša možnost zlorabe.
- Naša gesla naj bodo zapletena in unikatna. Ne uporabljajmo enega gesla za vse storitve. Dobro je, da jih tudi pogosto zamenjamo.
- Če dobimo epošto neznanega naslovnika s priponko ter enostavnim navodilom, da jo odprimo, ga najprej preverimo.
- Na zunanjem disku ustvarimo varnostno kopijo pomembnih dokumentov, ki jih hranimo na osebnem računalniku, pametnem telefonu ali tablici. Tako bomo varni pred izsiljevalskimi virusi. 31. marec je svetovni dan varnostnega kopiranja.
- Vse, kar objavljamo na svojem profilu na Facebooku, naj vidijo le prijatelji. To uredimo v zavihku Zasebnost na nastavitvah.
- Za odklepanje telefona uporabljajmo varno kodo oziroma vzorec ali druge varnostne mehanizme, kot so bralniki prstnih odtisov in prepoznavanje obraza.
Ključno je hitro ukrepanje: primer dobre prakse
V Sloveniji za kibernetsko varnost skrbi nacionalni odzivni center SI-CERT, ki se je že leta 2015 soočil z organiziranim phishing napadom na stranke šestih slovenskih bank.
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je s hitrim ukrepanjem in odličnim medsebojnim sodelovanjem s partnerji po Evropi in svetu v kratkem času preprečil širitev kibernetskega napada. Preprečili so ogromno finančno škodo ter vzpostavili primer dobre prakse odličnega sodelovanja med državnimi institucijami in partnerji v mednarodnem okolju.
"Z odličnim odzivom slovenskih uporabnikov, ki so strokovnjakom na centru SI-CERT pošiljali prijave, odličnim sodelovanjem bank in partnerjev iz tujine, je bil v kratkem času onemogočen dostop do skoraj vseh lažnih spletnih mest in tako napad ustavljen," je razložil Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT in dodal: "Po enem tednu so nepridipravi poiskali novo žrtev – stranke hrvaških bank. SI-CERT je hrvaškim kolegom na nacionalnem odzivnem centru HR-CERT odstopil povzetek vseh preiskav, s čimer je znatno pripomogel k hitri zaustavitvi napada."
Kako Evropa odgovarja na izzive?
Varnostna tveganja se hitro in konstantno spreminjajo, zato se moramo stalno prilagajati, česar se zaveda tudi Evropska komisija, ki je zasnovala vseevropsko kampanjo EU varujemo skupaj.
Kampanja EU varujemo skupaj združuje posameznike s posebnimi znanji, ki nam nudijo pomoč pri globalnih grožnjah in drugih nevarnostih. Gre za izzive na področju zdravja in okolja, mednarodne stabilnosti in migracij, gospodarskih razmer ter kriminala in terorizma.
Na področju Slovenije poleg Gorazda Božiča sodelujejo še Sašo Pikon kot strokovnjak za migrantska vprašanja, Domen Torkar kot reševalec v naravnih nesrečah, Rok Černe kot strokovnjak za ohranitev velikih zveri, kot je ris, in Irena Likar kot zagovornica varovanja narave in ohranjanja ekosistemov. Skupaj z drugimi evropskimi strokovnjaki z določenih podorčij se v trenutku odzovejo na nujne primere in tako izboljšujejo življenje v Evropi.
