Voda je bogastvo, voda je vir življenja. Skupaj skrbimo zanjo.

Pitna voda ustrezne kakovosti in v zadostni količini je ena od temeljnih človekovih pravic. Osnovna zahteva za pitno vodo je, da je primernega vonja, videza in okusa, kar lahko opazujemo vsi. Ali je voda za uživanje res varna, pa preverjajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.

Spremljanje kakovosti pitne vode

70. a člen ustave določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter v tem delu niso tržno blago. V Sloveniji področje pitne vode ureja Pravilnik o pitni vodi. Nadzor nad pitno vodo se izvaja prek državnega monitoringa pitne vode, prek notranjega nadzora upravljavcev in prek izrednega inšpekcijskega nadzora. Tudi živilske dejavnosti kontrolirajo vodo v okviru svojega HACCP-načrta in v skladu z načrtovanim procesom zagotavljanja varne hrane.

Državni monitoring poteka od leta 2004 in od takrat se vodi zbirka podatkov o pitni vodi. Zbirka podatkov vsebuje seznam vodovodov, ki oskrbujejo s pitno vodo vsaj 50 ljudi, in podatke o kakovosti pitne vode.

"Če primerjamo stanje leta 2004 in leto 2019, opazimo izrazito izboljšanje kakovosti pitne vode. V letu 2004 smo bakterije fekalnega izvora odkrili v 20 odstotkih vzorcev, danes znaša ta delež 1,5 odstotka. Če v pitni vodi odkrijemo bakterije fekalnega izvora, ta ni varna za pitje. Kemijska skladnost vode je dosežena v 99 odstotkih vzorcev," poudarja Nataša Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Voda in epidemija covid-19

Vzorčenje pitne vode v okviru državnega monitoringa se izvaja na pipah uporabnikov. S tem se poskuša dobiti dejanske rezultate za vodo, ki jo ljudje na tistem mestu uživajo. "V času razglašene epidemije smo morali prilagoditi tudi način vzorčenja pitne vode. Tako smo marca, aprila, novembra in decembra vzorčenje izvajali  večinoma na hidrantih pred pomembnejšimi objekti," je pojasnila Sovičeva. Sovičeva tudi poudarja, da so bili prebivalci ob prvem valu epidemije zaskrbljeni, da bi se novi koronavirus prenašal s pitno vodo, verjetnost za to pa je zanemarljiva.

Čisto vodo imamo pogosto za samoumevno, vendar je zaradi covid-19 dostop do pitne vode otežen tudi v Sloveniji. Večina upravljavcev se zaradi možnosti prenosa virusa prek izlivk ni odločila za namestitev javnih pitnikov. Z zapiranjem gostinskih lokalov se je omejil dostop do sanitarij in vode. Tudi v času odprtih šol je za dostop do sanitarij veljal poseben režim. Tako je otežen dostop do vode za osnovno higieno, na primer umivanje rok.

Onesnaževala v vodi

Z monitoringi voda spremljamo prisotnost bakterij in različnih kemijskih sestavin, kot so pesticidi, nitrati, ostanki zdravil, spremljamo pa tudi vsebnost mineralov in drugih mikroelementov.

Med glavnimi onesnaževali, ki jih z rednimi monitoringi najdemo v pitni vodi, so mikroorganizmi. V pitni vodi so prisotni zaradi kontaminacije vodnega vira, onesnaženja med transportom vode ali naknadnega razmnoževanja v sistemu oskrbe s pitno vodo. V večini primerov gre za bakterije iz okolja in nimajo neposrednega vpliva na zdravje ljudi. V posameznih vzorcih najdemo tudi presežene vsebnosti kovin in pesticidov. Prisotnost kovin v vodi je povezana predvsem s stanjem hišnega vodovodnega omrežja.

V površinskih vodah pa najdemo ostanke zdravil in izdelkov za vsakodnevno rabo (različne dišave, sredstva proti koroziji, mikroplastiko, umetna sladila, protimikrobna sredstva). Nekatere umetne dišave so izredno obstojne, se nabirajo v maščobi ljudi in živali ter so izredno nevarne za vodno okolje.

Vodno okolje pomembno onesnažujejo tudi gospodinjstva. V NLZOH opozarjajo, da je treba v prihodnosti razmišljati tudi o rednem spremljanju novih onesnaževal, ki so v vodah. Tako zaznavajo vedno več onesnaževal, kot so ostanki zdravil. Sovičeva ob tem pojasnjuje, da se populacija veča in družba stara, med starostniki je več uporabnikov zdravil in vse to pomembno vpliva na kakovost vode.

Varna voda iz pipe

K znižanju uporabe plastičnih izdelkov pripomore tudi zaupanje v pitno vodo, ki priteče iz pipe. V ta namen so objavljena poročila neodvisnega nadzora nad pitno vodo na spletni strani www.mpv.si. Dodatne informacije o kakovosti pitne vode lahko uporabniki dobijo pri upravljavcu sistema za oskrbo s pitno vodo. Posameznik lahko analizo naroči tudi sam pri NLZOH.

Industrija za polnjenje pijač se sicer prilagaja potrošnikom, ki dajejo prednost plastični embalaži. Izdelek je tako lažji za transport, embalaža se zavrže in je ni treba vračati v trgovine. Vode, ki so polnjenje v stekleno embalažo in vsebujejo ogljikov dioksid, imajo daljši rok trajanja in so mikrobiološko obstojnejše.   

Voda je vir življenja

Voda je nujno potrebna za življenje in ni pomembna samo za ljudi, temveč tudi za živali in rastline. Od nje sta odvisna kakovost našega bivanja in obstoj življenja samega, zato je zelo pomembno, kakšno vodo pijemo in kako z njo ravnamo.

Pri trajnostni rabi voda in upravljanju vodnih virov je pomembno skrbno in preudarno ravnanje z vodo ter sodelovanje vseh udeležencev v družbi, zato se pravzaprav vse začne in konča pri nas. Čeprav imamo pravico do čiste pitne vode zapisano v ustavi, smo osebno in kot družba odgovorni, da vodo tako tudi ohranjamo. Naš cilj mora biti voda, ki jo bomo lahko pili brez dodatnega čiščenja, in seveda ohranjanje čiste vode za naslednje generacije.

Naročnik oglasnega sporočila je NLZOH.