Virant kaže s prstom na krivce za izbris

Minister Gregor Virant tudi ni pričakoval, da se bodo predstavniki izbrisanih strinjali z rešitvami, a bi z višjimi odškodninami vlada prevzela preveliko tveganje za javne finance. Virant se zaveda, da so zahteve predstavnikov izbrisanih bistveno višje. "Če bi spremenili vse te zahteve, bi finančne posledice za državo znašale okrog milijardo evrov, kar je žal nesprejemljivo, tega denarja pač ne moremo zagotoviti," je dodal.

Trenutni osnutek rešitev, ki ga bodo predložili poslancem Trenutni osnutek zakona je tako rešitev, s katero bodo šli pred poslance. Minister verjame, da bodo poslanci zakon sprejeli, po njegovi oceni in mnenju strokovne skupine, ki je zakon pripravljala, bi morala biti takšna rešitev sprejeta tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Na novinarski konferenci po seji vlade je Virant med drugim poudaril, da se moramo ob obravnavi zakona o izbrisanih spomniti, kje je izvirni greh oziroma kdo je bil notranji minister v času izbrisa in kdo je upravljal z registrom. "Zdi se mi prav, da se pove, da državljani nismo krivi za izbris, ampak da je nekdo zelo konkretno naredil to napako," je dejal.

Izbrisani osnutek zavračajo, ker pravijo, da ničesar ne rešuje Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je sicer za petek sklicalo nov sestanek z izbrisanimi, da jim predstavi nekoliko spremenjen osnutek zakona. Omenjena shema, ki jo je zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice, bi sicer morala biti pripravljena do 26. junija, a je trenutno še v usklajevanju.

V Civilni iniciativi izbrisanih prebivalcev so pred tem sestankom že pojasnili, da zavračajo predlog zakona o odškodninski shemi za izbrisane, saj ta po njihovem mnenju ne rešuje ničesar. V domači pravni red in domačo politiko namreč ne verjamejo več, zato se nameravajo pri reševanju težav izbrisanih v prihodnje držati odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice in pred njim tudi voditi nadaljnje postopke. Zato napovedujejo, da vprašanja odškodnin ne bodo več reševali s slovenskimi oblastmi, ampak pred evropskim sodiščem prek odvetnikov iz Rima. Tako se bodo z ministrom Virantom v petek sestali le toliko, da se z njim rokujejo in mu "jasno in odločno" povedo, da se nimajo kaj pogovarjati, so še dodali.

Da je omenjeno srečanje namenjeno le "metanju peska v oči" – predvsem Svetu ministrov Sveta Evrope, ki nadzoruje izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice – pa menijo v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov. "Minister Virant bo verjetno poročal Svetu Evrope, da se je pri pripravi zakona kar dvakrat srečal z izbrisanimi in civilno družbo, kar ni res. Izbrisanih nikoli ni povabil v pripravljalni fazi zakona. Na pripombe nismo dobili niti odgovora," je v izjavi za javnost zapisal predstavnik omenjene iniciative Aleksandar Todorović.

Izbrisani obžalujejo, da morajo svojo pravico iskati v tujini Navaja še, da se bodo sestanka udeležili, a namen njihove udeležbe ne bo pogovor o "skrajno nepravičmem predlogu zakona", temveč le nekajminutni "podučitvi Viranta o resnih in nepopravljivih posledicah za izbrisane in seveda državo".

V Civilni iniciativi izbrisanih prebivalcev pa še obžalujejo, da morajo svojo pravico iskati v tujini, "a to je resnično posledica enotne politike večine proti manjšini". Zavračajo tudi izjave nekaterih politikov, da so imeli vsi izbrisani možnost pridobiti državljanstvo: "To ne drži – izbris je vsebina, ki z dodelitvijo državljanstva nima prav nobene povezave, saj smo bili izbrisani tisti, ki smo v tej državi imeli stalno prebivališče."

Ograjujejo se tudi od Matevža Krivica, ki "nikakor ne predstavlja izbrisanih in ni in ne more biti naš zastopnik. Civilna iniciativa izbrisanih prebivalcev se odločno ograjuje od njegovih izjav in dejanj", so zapisali in dodali, da lahko Krivic govori samo v imenu tistih, ki jih neposredno zastopa.

Po zadnjem predlogu 40 evrov odškodnine za mesec izbrisa Zadnji predlog zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, med drugim predvideva 40 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa.

Prav tako predlog omogoča tožbo za povrnitev škode kot načeloma dodatno pravno pot za upravičenca, ki meni oziroma lahko dokaže, da je zanj nastala višja škoda od tiste, ki mu jo zakon določa v upravnem postopku. A predlog zakona predvideva, da tudi odškodnina, ki jo bo določilo sodišče, skupaj ne bo smela preseči 2,5-kratnega zneska, ki bi ga upravičenec dobil v upravnem postopku.