Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
30. 3. 2013,
14.52

Osveženo pred

8 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Jezus Kristus pirhi

Sobota, 30. 3. 2013, 14.52

8 let, 6 mesecev

Velika noč: Zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Velika noč, dan, ko je Jezus Kristus vstal od mrtvih, je največji krščanski praznik. Na ta dan se verniki spominjajo največjega čudeža in temelja njihove vere.

Praznik se začne po 40-dnevnem postnem času in se konča z velikonočnim tridnevjem, vstajenje od mrtvih pa pomeni osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezus je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil ljudi, kar je vera okoli 2,2 milijarde pripadnikov krščanstva po vsem svetu. "Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zagodovino, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni," so zapisali pri Slovenski škofovski konferenci. Aleluja: slavite Boga Velika noč je praznik upanja in veselja, ki ga kristjani izražajo z vzklikom aleluja. Aleluja izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga. Staro ime za veliko noč je pasha, kar pomeni prehod v Božje mesto, kjer se na ulicah poje aleluja. Praznovanje velike noči se sicer ujema s prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni, zato je vsako leto na drugi datum. Korenine praznika naj bi segale v poganske čase, ko so ljudje praznovali odhod zime.

Velikonočne jedi in njihova simbolika Po tradicionalnem običaju se na veliko soboto pripravijo velikonočne jedi, ki se jih odnese k blagoslovu v cerkev. Verniki jih zaužijejo nasledji dan za zajtrk, na praznično nedeljo, ko po vseh cerkvah pripravljajo svečane maše in bogoslužja.

Vse sestavine na velikonočnem jedilniku pa imajo tudi simboličen pomen. Šunka ali drugi kos mesa predstavlja Kristusovo telo, hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi, pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje, potica pa spominja na trnovo krono.

Kaj ima s praznikom velike noči velikonočni zajec? Kot je v intervjuju za Planet Siol.net dejal župnik v Trnovem Tone Kompare, zajci s krščansko tradicijo nimajo nič. Poudaril je, da je tukaj ekonomija "pristavila svoj piskerček", pri tem pa morajo biti verniki zelo pozorni, da jim ni vzeto tisto, kar je bistveno. "Tukaj gre za skrivnost. To niso zajčki in čokoladna jajčka," je dodal.

Od kod pa je velikonočni zajec pravzaprav prišel na police trgovin? Velikonočni zajec izvira iz germanskega poganskega sveta. Je tisti, ki naj bi znesel velikonočno iziroma pomladno jajce. Po nekaterih virih naj bi bil prispodoba ali žrtvena žival germanske boginje Eastre. Druga poimonovanja te boginje so še Eostre, Ostre, Ostare. To ime pa kaže na dejstvo, da sta angleški in nemški izraz za veliko noč izpeljana ravno iz poimenovanj omenjene boginje (ang. Easter, nem. Ostern).

Verniki delijo novico o vstalem kristusu Dan po veliki noči, na veliki ponedeljek, kristjani v veselju delijo novico o vstalem Kristusu s prijatelji in sorodniki v medsebojnih obiskih.

Kot so zapisali pri Slovenski škofovski konferenci, želijo kristjani na velikonočni ponedeljek utrditi vero v vstalega Kristusa. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljanju kruha, tako so kristjani povabljeni, da živijo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Tradicionalno so obiski in voščila na ta dan dobra priložnost za oseben stik in sporočilo upanja.

Ne spreglejte