Sobota, 30. 3. 2013, 14.52
8 let, 6 mesecev
Velika noč: Zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni
Praznik se začne po 40-dnevnem postnem času in se konča z velikonočnim tridnevjem, vstajenje od mrtvih pa pomeni osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju. Jezus je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil ljudi, kar je vera okoli 2,2 milijarde pripadnikov krščanstva po vsem svetu.
"Jezusova obuditev od mrtvih opredeli zgodovino sveta kot poslednjo zagodovino, ki skriva v sebi pričakovanje novega stvarstva. Kristus vstane in zavzame dejaven odnos do svoje zgodovine in zgodovine tistih, za katere se je daroval v smrt. Velikonočni dogodek je zmagoslavje svobode, milosti in ljubezni," so zapisali pri Slovenski škofovski konferenci.
Vse sestavine na velikonočnem jedilniku pa imajo tudi simboličen pomen. Šunka ali drugi kos mesa predstavlja Kristusovo telo, hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi, pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje, potica pa spominja na trnovo krono.
Od kod pa je velikonočni zajec pravzaprav prišel na police trgovin? Velikonočni zajec izvira iz germanskega poganskega sveta. Je tisti, ki naj bi znesel velikonočno iziroma pomladno jajce. Po nekaterih virih naj bi bil prispodoba ali žrtvena žival germanske boginje Eastre. Druga poimonovanja te boginje so še Eostre, Ostre, Ostare. To ime pa kaže na dejstvo, da sta angleški in nemški izraz za veliko noč izpeljana ravno iz poimenovanj omenjene boginje (ang. Easter, nem. Ostern).
Kot so zapisali pri Slovenski škofovski konferenci, želijo kristjani na velikonočni ponedeljek utrditi vero v vstalega Kristusa. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljanju kruha, tako so kristjani povabljeni, da živijo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Tradicionalno so obiski in voščila na ta dan dobra priložnost za oseben stik in sporočilo upanja.