Sreda, 9. 1. 2019, 6.43
5 let, 3 mesece
Vasle seda na guvernerski stolček
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,13
Boštjan Vasle je po Francetu Arharju, Mitji Gaspariju, Marku Kranjcu in Boštjanu Jazbecu peti guverner Banke Slovenije.
Novoimenovani guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle danes prevzema dolžnosti. Vasle je peti guverner Banke Slovenije, njegov mandat je šestleten. Od predčasnega odhoda s položaja Boštjana Jazbeca je sicer osrednjo finančno ustanovo v državi začasno nekaj več kot osem mesecev vodil Primož Dolenc.
Državni zbor (DZ) je Vasleta na čelo osrednje finančne ustanove v državi na tajnem glasovanju z 51 glasovi za in 28 proti imenoval sredi decembra, potem ko predsednik republike Borut Pahor ni uspel s prvotnim predlogom, da položaj prevzame prav namestnik guvernerja Dolenc.
Jazbec po novem službuje v Bruslju
Guvernerski stolček se je v svetu Banke Slovenije izpraznil, ko je sredi leta 2013 imenovani Jazbec, katerega mandat je močno zaznamovala velika sanacija bank, konec aprila lani predčasno odšel s položaja na vodstveno funkcijo v enotni odbor za reševanje v okviru bančne unije.
Poleg Vasleta so se na drugi Pahorjev poziv h kandidaturam prijavili še štirje kandidati - Jože Damijan, Igor Masten, Tomaž Toplak in Eva Lorenčič. Pahor se je po več pogovorih in posvetovanjih s poslanskimi skupinami nato odločil, da DZ v izvolitev predlaga Vasleta.
Vasle novo funkcijo prevzema, potem ko je svet Banke Slovenije ugotovil, da so izpolnjene zahteve glede nezdružljivosti opravljanja funkcije guvernerja. Vasle je moral namreč prekiniti trenutno delovno razmerje na Umarju.
Med prvimi nalogami privatizacija Abanke
Po lanski delni privatizaciji NLB je letos na vrsti še Abanka.
Vasle, ki je v svoji javni predstavitvi napovedal odprt in sodelovalen pristop k vodenju, mandat začenja v okolju, ko je bančni sistem v bistveno boljšem položaju kot pred leti, se pa v njem pojavljajo nekatera tveganja, ob tem pa je pred Slovenijo, Evropo in svetom po letih konjunkture zelo verjetno obdobje ohlajanja gospodarstva, če ne celo nove krize.
Makrobonitetno politiko in bančni nadzor tako čakajo novi izzivi, odprtih pa je tudi še nekaj zgodb pri menjavi lastnikov v bankah in konsolidaciji bančnega sistema. Med drugim se začenja privatizacija Abanke, ki naj bi jo prodali do sredine tega leta.
Sanacija bančne sanacije
Prav tako še vedno ni zaključena zgodba velike sanacije bančnega sistema s konca 2013, ki se je nadaljevala tudi v začetku 2014 in je kljub nespornemu pozitivnemu učinku na nacionalno gospodarstvo dvignila veliko prahu pri tistih, ki so v njej izgubili premoženje.
Še vedno tako država ni sprejela zakona, ki bo omogočil pravno varstvo imetnikom izbrisanih delnic in podrejenih obveznic saniranih bank. Izbris je bil poleg dokapitalizacije in prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank ključni gradnik izrednih ukrepov Banke Slovenije.
Omenimo, da je NPU konec decembra na specializirano tožilstvo vložil ovadbe zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Ovadeni so vsi člani sveta Banke Slovenije, ki je konec leta 2013 izrekel izredne ukrepe v bankah, pa tudi nekdanji guverner Jazbec.
