Varuhinja opozorila na kršitve pravic otrok

Ob prvem letu mandata na mestu varuhinje je dejala, da je v času, preden je začela mandat, izpostavljala pravice otrok in starejših. "Takrat sem bolj ali manj slutila, da je to potrebno. Zdaj pa ugotavljam, da je to nujno potrebno in da se godijo stvari, ki se v državi, kot je Slovenija, ne bi smele dogajati." Potrebne so številne spremembe na področju zakonodaje in z namenom, da poiščejo šibke točke, so s 1. aprilom v uradu zaposlili novega sodelavca.

"Ljudje izgubljajo zaupanje v pravno državo"

Skrbi jo stanje pravne države: "Občutek imam, da ljudje izgubljajo zaupanje v Slovenijo kot pravno državo." Na sistemski ravni stvari niso dobro urejene, je poudarila. Tako se npr. ob razvezi nerazumno dolgo odloča o otrokovih pravicah, npr. pravici do obeh staršev, do šolanja in do bivanja. "Postopki lahko trajajo tudi osem do devet let po razvezi," je dejala. Starši po njenih besedah nenehno vlagajo pritožbe in "se jim ne zgodi nič".

"Še vedno se srečujemo z nesrečnimi usodami ljudi"

Ob današnji 16. obletnici izbrisa 18.305 oseb iz registra stalnega prebivalstva je dejala, da je treba problem rešiti v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča. Po njenih opozorilih so bile ustrezne rešitve predlagane, še preden se je zadeva zapletla. "Še vedno se srečujemo z nesrečnimi usodami ljudi, ki niso razumeli pomena tedanjega izbrisa," je dejala.

Na vprašanje o konkretnih načrtih glede azilantske politike, povezane s samopoškodbo dveh prosilcev za mednarodno zaščito v azilnem domu v Ljubljani, je opozorila, da kot varuhinja nima možnosti, da bi lahko samostojno ukrepala. Pač pa npr. spremlja pritožbe in obišče azilante. Večino predlogov urada za spremembe so tako v azilnem domu kot v Centru za tujce upoštevali. Nobenega dvoma pa ni, da je zadnja zakonodaja poslabšala status prosilcev za azil, je dejala.

Proti doživljenjski zaporni kazni

Glede predlaganega novega kazenskega zakonika je menila, da v spremembe ne bi smeli iti prehitro. Sama se zavzema za to, da ni doživljenjskega zapora, in tudi za to, da ni 30-letne zaporne kazni. Kot dobre pa se ji zdijo rešitve, povezane s področjem nasilja na delovnem mestu.

Med drugim je izrazila nestrinjanje z vključevanjem javnosti pri pripravi zakonodaje. Opozorila je, da bi morala biti javna razprava o osnutkih zakonov dovolj dolga, da širša javnost poda svoje predloge. Na ta problem je opozorila že v letnem poročilu za leto 2006, je spomnila.

V lanskem letu so v uradu prejeli 11 odstotkov več pobud kot leto prej. Opazno je zlasti večje število pobud, ki se nanašajo na kršitve otrokovih pravic, in pobud, povezanih s socialno varnostjo. Še vedno sicer prevladujejo pobude, ki se nanašajo na področje sodstva in policije.