V veljavi moratorij na rušenje črnih gradenj

Odlok izvršbe se dovoli le enkrat. Dopolnitev zakona predvideva enoletni moratorij na rušenje stanovanjskih stavb, v katerih bivajo ljudje, in gospodarskih stavb, v katerih se neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost in bi zavezanec v primeru rušitve izgubil edini vir dohodka oz. bi mu grozila hujša gospodarska škoda ali pa bi bila odločitev inšpekcije razlog za odpuščanje delavcev.

V skladu z zakonom se lahko izvršba na podlagi predloga zavezanca odloži največ enkrat.

Če je lastnik objekta dal pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah, se izvršba odloži za največ tri leta, v primeru, ko je inšpekcijski zavezanec vložil popolno zahtevo za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja, pa odlok velja do izdaje gradbenega dovoljenja.

Moratorij ni predviden za nevarne gradnje Moratorij se ne bo uporabljal v primerih, ko je bila gradnja začeta po uveljavitvi tega zakona. Moratorij prav tako ni predviden za druge kršitve v zakonu in za nevarne gradnje.

Predlog zakona ne pomeni legalizacije objektov, ampak samo odlok za izvršbo inšpekcijske odločbe, če je ta že izdana.

Gre tako za začasno rešitev v pričakovanju sprejema sistemskega zakona, s katerim se bodo uredili pogoji za legalizacijo neproblematičnih gradenj. Zakon o legalizaciji nedovoljenih gradenj naj bi bil sprejet marca 2014.

Z moratorijem naj bi se v enakopraven položaj postavilo državljane, katerim so že bile izdane inšpekcijske odločbe, in tiste, ki še nimajo odločb oz. zoper njih še ni uveden inšpekcijski postopek, pa bi njihovi objekti lahko bili predmet legalizacije. Moratorij je tudi odgovor na nekaj medijsko odmevnih zgodb odstranjevanja nedovoljenih objektov v zadnjem času.