Pri obeh tragičnih dogodkih ob kurjenju v naravi prejšnji konec tedna v Litiji in Sežani ni šlo za nasilje, policija pa opozarja na veliko previdnost pri pomladanskih opravilih.
V Litiji je 65-letni moški iz za zdaj še neznanega vzroka umrl pri kurjenju trave na svojem travniku. Isti dan, prav tako popoldan, pa so v gozdu pri vinogradu na območju Sežane našli ožgano truplo starejšega soseda. Na podlagi zbranih obvestil in ogleda kraja dogodka je policija ugotovila, da je osemdesetletni domačin iz Vrabč v svojem vinogradu sežigal podrast. Ogenj se je razširil in zajel gozd v bližini vinograda, kar kaže na to, da mu je ogenj ušel izpod nadzora in da ga je zajel ogenj, so nam povedali na generalni policijski upravi.
V obeh primerih je policija sicer ugotovila, da je tuja krivda izključena in da nista posledica kaznivega dejanja.
Nevarna pomladanska opravila
V spomladanskem času so pri delu doma precej tipične nesreče, povezane z obrezovanjem sadnega drevja in vinske trte, predvsem na brajdah. Nevarni pa so tudi požari, ki so posledica sežiganja odpadlega ali obrezanega vejevja in sežiganja stare (nepokošene) trave, opozarjajo na policiji. V tem času so prisotne tudi nesreče pri delu s traktorji pri spomladanskih opravilih.
Na ogroženih območjih prepovedana uporaba odprtega ognja
Ker je v marcu vsako leto praviloma precej sušno obdobje brez večjih padavin, se tudi poveča požarna ogroženost. Takrat je na ogroženih območjih še posebej prepovedano kurjenje in uporaba odprtega ognja, vsako leto pa posamezniki omejitev ne spoštujejo, zato prihaja do požarov v naravnem okolju, še poudarjajo na generalni policijski upravi.
Ne povzročajte splošne nevarnosti
Naša zakonodaja ne prepoveduje izvajanja omenjenih opravil v lastni režiji, zato primerov, ko se posamezniki pri tem ponesrečijo na policiji ne obravnavajo kot prekršek. Tudi ne izrekajo sankcij, razen v primeru kurjenja, ki je kot prekršek opredeljeno v zakonu o gozdovih.
"Primere, ko posamezniki kurijo oziroma sežigajo odpadke in ne nadzorujejo ognja, zaradi česar pride do požarov v naravnem okolju, praviloma obravnavamo kot kazniva dejanja povzročitev splošne nevarnosti," je še povedal Drago Menegalija z generalne policijske uprave.
Posameznik je za takšno ravnanje lahko kaznovan z globo v višini 200 evrov, pravne osebe pa s 1000 evri.
Na terenu 40 inšpektorjev
Na inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami nadzor nad kurjenjem v naravi izvajajo na podlagi uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju, poostreno v času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti. V drugih obdobjih pa na podlagi prijav ali ob morebitnem odkritju kršitev.
"Na terenu po celotni Sloveniji imamo 40 inšpektorjev, ki izvajajo nadzor nad vsemi predpisi, ki so v naši pristojnosti, požari v naravnem okolju pa so le eno od področij, ki jih nadziramo," pa je povedala Romana Lah, vodja sektorja za inšpekcijskih nadzor.