V Slovenj Gradcu o moči in nemoči regionalnih medijev

V razpravi so se dotaknili tudi problemov financiranja in odnosov z lastniki ter izpostavili potrebo po večji povezanosti novinarjev. Po besedah direktorice in odgovorne urednice Dolenjskega lista Jožice Dorniž je moč regionalnih medijev ravno v tem, da zelo dobro poznajo, kaj se dogaja na terenu, in da so regionalni mediji tisti, ki povezujejo ljudi na določenem območju. Hkrati so dobri tisti, ki so tudi kritični in ki najdejo prostor za različna mnenja. Pomembna je tudi ekonomska neodvisnost Največjo neodvisnost pa regionalni mediji kažejo, če so tudi ekonomsko neodvisni, pravi Dorniževa in poudarja, da je to danes težko. Ravno naročniki, teh je okoli 57.000, zagotavljajo finančno neodvisnost Dolenjskega lista, je dejala Dorniževa, ki je osvetlila tudi združeno funkcijo urednice in direktorice, ki jo opravlja po želji lastnikov. Ob tem velikokrat čuti konflikt interesov, je pa po njenem pomembno, da kot direktorica prihaja iz novinarskih vrst. Lesjak: Zgolj kritično novinarstvo daje smisel obstoju medija Politolog in študent na doktorskem študiju na Fakulteti za družbene vede iz koroškega spletnega medija bajta.si Jure Lesjak je poudaril, da je kritičnost medijev nujna v obeh primerih, ali je ta finančno neodvisen ali ne, ker zgolj kritično novinarstvo daje smisel obstoju medija. "Pomembno je, da zmagata novinarski profesionalizem in novinarska etika" Podobno je menila tudi odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar, ki je izpostavila, da je za medij v različnih konfliktih, s katerimi se mediji vseskozi soočajo, pomembno, da zna vodstvo medija postaviti prioritete in da zmagata novinarski profesionalizem in novinarska etika.

Po mnenju odgovornega urednika in novinarja Koroškega radia Marka Vrečiča je moč regionalne informacije izredno pomembna in ključna za dolgoročno ohranitev poslušalstva. To se je po njegovem izkazalo tudi pri Koroškem radiu, ki se je v preteklosti soočil s pretečo konkurenco na radijskem področju.

Novinar RTV Slovenija oz. Radia Maribor Dejan Rat pa je med drugim izpostavil odnose z matično medijsko hišo v Ljubljani pri objavljanju zgodb, za katere v Mariboru menijo, da so dobre, pa kot take niso prepoznane v Ljubljani in niso uvrščene v osrednje informativne oddaje. Novinarka Murskega vala in predsednica aktiva DNS za Prekmurje Nataša Brulc Šiftar pa je med drugim izpostavila, da so novinarji premalo povezani in da je veliko delitev na novinarje majhnih in velikih medijev.

Kuraltova: Delovanje v lokalnem okolju je težje Delovanje v lokalnem okolju je po mnenju novinarke Novega tednika - Radia Celje Špele Kuralt težje, ker za tabo ne stoji stočlanski kolektiv, pojavljajo pa se tudi konkretni pritiski kapitala in politike. V razpravi, ki se je dotaknila tudi problemov financiranja regionalnih medijev in njihove finančne odvisnosti od oglaševanja, je omenila tudi več primerov, ko se je morala zagovarjati zaradi objavljenih člankov, ki pa po njenem niso bili sporni.

Debata je razgrnila številne probleme lokalnih medijev, je ugotovil predsednik DNS Matija Stepišnik, ki je dodal, da so se oblikovanja novih usmeritev delovanja društva lotili tudi zato, ker je po njegovem DNS problematiko lokalnih medijev zapostavljal.

Izvršni direktor družbe Infonet media Leo Oblak, ki med drugim lastniško obvladuje Koroški radio, pa je zbrane novinarje pozval, da skupaj z lastniki medijev vzpostavijo delovno skupino za pripravo predlogov nove medijske zakonodaje. Prepričan je, da je dialog možen, enotni nastop pa bi predstavljal večjo moč v odnosu do politike.