V Sloveniji vedno več primerov kronične obstruktivne pljučne bolezni in pljučnega raka

Predsednica Združenja pnevmologov Slovenije iz Bolnišnice Golnik Nadja Triller je na novinarski konferenci pojasnila, da je za KOPB značilen znižan pretok zraka v pljuča in iz njih, izločanje sluzi in kašelj. Poleg dihalnih poti so pri bolezni prizadeti tudi pljučni mešički, kjer kisik iz vdihanega zraka prehaja v kri. Bolniku s KOPB v pljučih zastaja zrak in ima moteno dihanje, posledica pa je občutek težke sape, ki je bolj močan pri vsakem telesnem naporu, so pojasnili na novinarski konferenci. Bolezen je poleg tega, da je najhitreje rastoča kronična bolezen, tudi najhitreje rastoči vzrok smrtnosti v svetu. Po podatkih bolnišnice Golnik za KOPB zboli približno 20 odstotkov kadilcev, zaradi posledic bolezni pa v Sloveniji letno umre od 500 do 600 oseb. Po besedah Trillerjeve je v Sloveniji okoli 10 odstotkov ljudi, ki imajo KOPB, narašča pa tudi število obolelih s pljučnim rakom, kjer je prav tako glavni vzrok kajenje. Pljučni rak se pogosteje pojavlja pri bolnikih s KOPB, v Sloveniji pa za njim letno zboli okoli 1200 ljudi. Trillerjeva je ob tem poudarila, da v Sloveniji po zadnjih podatkih kadi okoli 24 odstotkov odraslih ljudi, po njenih besedah pa je zaskrbljujoč podatek, da kadi tudi veliko mladih. Med njimi je predvsem med najstniki največ kadilk deklet, pri odrasli populaciji pa je več moških kadilcev. Po njenih besedah so pričakovali, da se bo s prepovedjo kajenja znotraj javnih in delovnih prostorov odstotek kadilcev drastično zmanjšal, vendar se to ni zgodilo. "Akcije za opustitev kajenja so uspešne" Stanislav Šuškovič iz Bolnišnice Golnik je poudaril, da je kajenje resnično škodljivo ter da vpliva na vse dele pljuč. Po njegovih besedah proces okvare pljuč poteka relativno počasi, zato so bolniki že zelo bolni, ko odkrijejo, da trpijo za KOPB. Pri tem je opozoril, da so nastale spremembe v pljučih nepovratne ter dejal, da je pomembno zgodnje odkrivanje in nato zdravljenje bolezni, ki traja celo življenje. "Akcije za opustitev kajenja so v Sloveniji kar uspešne, vendar najmanj tam, kjer bi morale biti najbolj, pri mladih," je povedal Šuškovič. Po njegovih besedah bi morala biti ena glavnih nalog zdravstvene službe, da se osredotoči na mlado populacijo, da ne pričnejo kaditi. Po besedah Matjaža Fležarja iz Bolnišnice Golnik KOPB ne razvije vsak kadilec, za boleznijo namreč zbolita okoli dva od desetih. Pri pravočasnem odkrivanju obolelih si po njegovih besedah pomagajo tudi z opremljanjem referenčnih ambulant s potrebnim znanjem. Medicinske sestre tako po njegovih besedah lahko opravijo spirometrijo, preiskavo delovanja pljuč.