Sobota, 1. 11. 2008, 9.39
8 let
V RKC 1. novembra slovesno
V Evangeličanski cerkvi 1. november posvetijo spominu na pokojne in razmišljanju o nesmrtnosti, Pravoslavna cerkev in muslimani pa na ta dan ne praznujejo.
"Praznik vseh svetnikov, malo bolj uradno je vseh svetih, je nastal iz zavesti, da je poleg tistih svetnikov, ki jih razglasimo za svetnike, prav gotovo neprimerno veliko ljudi, ki nikoli ne bodo razglašeni za svetnike, ker tega procesa za razglasitev zanje ni nihče začel," je dejal Stres.
Na dan vseh svetih v Katoliški cerkvi obhajajo slovesno bogoslužje, namenjeno vsem svetnikom, ki uradno ne bodo nikoli razglašeni za svetnike. Navadno pa prav tako na ta dan, ko ljudje obiskujejo pokopališča, prinašajo cvetje in prižigajo sveče, opravijo še poseben obred blagoslova grobov.
"Za krščansko vero je vera v posmrtno življenje nekaj bistvenega, sestavni in nepogrešljivi del, zato človek tudi po svoji smrti zasluži naše spoštovanje, saj gresta naša ljubezen in spoštovanje do naših rajnih preko groba," je poudaril Stres.
"Na ta dan se spomnimo svojih pokojnih, na pokopališča odnesemo rože in sveče. Na nedeljo pred vsemi svetimi in tudi na nedeljo po vseh svetih je v cerkvah tudi veliko molitev, ko se ljudje spomnijo svojih umrlih svojcev in jih priporočajo Božji neskončni ljubezni," je opisal Erniša.
"Vsekakor pa je dan mrtvih v nekem smislu morda bolj kot ostali dnevi v letu povezan tudi z religioznim razmišljanjem o življenju, smrti, vstajenju od mrtvih in večnosti. Upanje in vero v življenje po smrti najdemo namreč v skoraj vseh religijah. Nesmrtnost je prastaro človekovo hrepenenje," je ocenil škof. Kot je poudaril, je pri neumrljivosti duše bistveno, da Bog človeka nikoli ne izpusti izpred oči.
Po njegovih besedah se tako ljudje v ta namen štirikrat letno zberejo pri maši v cerkvi ali na pokopališču. Navadno na grobove ne prinašajo cvetja, ampak jih okadijo s kadilom, pokojnim prižigajo sveče, sicer pa poudarjajo "sakralni pristop ter spomin na pokojne v molitvi". Duhovnik namreč iz posebne knjižice "čitule" prebira imena vseh pokojnih, ki se jih ljudje spominjajo in zanje molijo.
Kot je še pojasnil Bošković, so namreč po starokrščanski pravoslavni navadi sobote posvečene pokojnim, nedelje, ki sledijo, pa so dnevi življenja in radosti, saj je na ta dan vstal Jezus Kristus.
"Mi, muslimani, se svojih umrlih spominjamo ob dnevih bajrama oziroma zadnji dan meseca ramazama," je pojasnil Porić. Takrat se ljudje odpravijo na pokopališče in ob tej priložnosti "izrečejo kakšno molitev".