Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo ZSSS in nekaterih drugih za oceno ustavnosti dela varčevalnega zakona, ki nekaterim upokojencev znižuje pokojnino in omejuje pravico do letnega dodatka.
Ustavno sodišče je namreč zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti, ki so jo vložili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Sindikat državnih organov Slovenije, Glosa - Sindikat kulture Slovenije pa tudi Sindikat upokojencev Slovenije. Za slednjega sodišče navaja, da ni reprezentativen. Vsi ostali sindikati pa sicer izpolnjujejo pogoj reprezentativnosti, vendar bi, kot je pojasnilo sodišče, lahko začeli postopek le v primeru, če bi bile ogrožene pravice delavcev.
"Sodišče vsebinsko zadeve sploh ni obravnavalo"
Ustavno sodišče se je pri odločitvi, da zavrže zahtevo več sindikatov za presojo ustavnosti dela varčevalnega zakona glede pokojnin, oprlo na nek pravni razlog, vsebinsko pa zadeve sploh ni obravnavalo, je odločitev komentiral sekretar Sindikata upokojencev pri ZSSS Miloš Mikolič. Prepričan pa je, da sodišče v prihodnje mimo te zadeve ne bo moglo. Kot je napovedal, se bodo v sindikatu v ponedeljek dobili in se dogovorili, kako bodo ravnali v prihodnje.
Morda se bodo pridružili varuhinji človekovih pravic ...
Mikolič je kot eno od možnosti omenil, da se bo sindikat upokojencev pridružil varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik, ki skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami že pripravlja zahtevo za presojo ustavnosti teh istih določb zakona za uravnoteženje javnih financ, ki nekaterim upokojencev znižujejo pokojnino in omejujejo pravico do letnega dodatka.
Poleg tega pa se je, kot je obveščen, na ustavno sodišče obrnilo že kar nekaj upokojencev, ki jih je prizadel varčevalni zakon in ki so se na ustavno sodišče obrnili zaradi svojega konkretnega primera. Kot pravi Mikolič, bo moralo ustavno sodišče kaj reči tudi o teh primerih.
"Če bi se vlada odločila, da sporne zadeve odpravi, ustavna presoja ne bi bila potrebna"
Ob tem pa sekretar sindikata upokojencev pričakuje, da bo vlada v prihodnjem tednu obravnavala novelo zakona za uravnoteženje javnih financ opozicijskih Pozitivne Slovenije in SD. Če bi se vlada odločila, da sporne zadeve odpravi, ustavna presoja sploh ne bi bila potrebna, pravi Mikolič.
Desetih odstotkov vključenosti "zlepa ne bodo dosegli"
Pojasnil je še, da desetih odstotkov vključenosti upokojencev v sindikat, kolikor bi jih za reprezentativnost po zakonu morali imeti, zlepa ne bodo dosegli, saj to pri upokojenski populaciji pomeni 50.000 ali 60.000 članov.
Pirnat: Zahtevo imajo na ustavno sodišče pravico vložiti le reprezentativni sindikati
Odločitev je komentiral tudi Rajko Pirnat s Pravne fakultete v Ljubljani. V izjavi je poudaril, da imajo zahtevo na ustavno sodišče pravico vložiti le reprezentativni sindikati. "Če Sindikat upokojencev Slovenije ni registriran kot reprezentativen, potem seveda ne," je dejal. Reprezentativni sindikati za posamezno dejavnost ali poklic pa ne morejo vlagati zahteve o čemer koli, pač pa le v primeru, če so ogrožene pravice delavcev, je pojasnil.
Po njegovih besedah bi zdaj glede omenjenega dela zakona lahko vložil zahtevo varuh človekovih pravic, če bi izkazal, da se nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine. V zakonu o ustavnem sodišču je navedenih še nekaj drugih, ki lahko vložijo zahtevo, tako na primer državni zbor, tretjina poslancev, državni svet in vlada. "Tu se zdi, da je edini, ki bi še prišel v poštev, državni svet," je ocenil.
Pobudo za oceno ustavnosti pa lahko vložijo tudi posamezni upokojenci, vendar morajo prej izkoristiti druga pravna sredstva. "To pomeni, naj s tožbo zahtevajo neizplačani del pokojnine," svetuje Pirnat.
3
