Uprava za kazenske sankcije ocenjuje položaj v zaporih kot stabilen

Generalni direktor uprave Dušan Valentinčič lansko leto ocenjuje kot eno bolj uspešnih, položaj v zaporih pa kot stabilen. Zlasti ga veseli, da jim je uspelo v zaporu na Dobu dokončati dva objekta, ki lahko skupaj sprejmeta 174 zapornikov.

Največja investicija v zapore v samostojni Sloveniji Gre za objekta s tipičnimi enoposteljnimi sobami, vsak pa ima zunanje sprehajališče in športno igrišče, ki je urejeno na strehi objekta. Celotna investicija je stala 12 milijonov evrov in je po besedah Valentinčiča največja investicija v zapore v samostojni državi.

V letu 2011 se je po Valentinčičevih besedah povečalo tudi število zaposlenih v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, in sicer za 25 zaposlenih (na 893), kar po njegovih besedah pomeni predvsem boljšo varnost in bolj strokovno delo z zaporniki.

V lanskem letu dva pobega iz zaporov V letu 2011 je bilo v slovenskih zaporih skupaj zaprtih 5130 oseb (95 odstotkov od njih je bilo moških), kar je za 7,7 odstotka več kot leto poprej. Največ, 75 odstotkov, zaprtih je bilo obsojenih na kazen do dveh let, 30-letno zaporno kazen pa prestaja devet oseb. Skoraj polovica se je v zaporu znašla zaradi premoženjskih deliktov. Imeli so tudi dva pobega, pri čemer oba pobegla zapornika še vedno iščejo.

Statistika kaže, da je bilo v letu 2011 v povprečju dnevno zaprtih 1337 oseb (trenutno 1422 oseb), kar je po Valentinčičevih besedah glede na število prebivalstva bistveno manj kot pri naših sosednjih državah. Kljub temu opozarja, da je bila zasedenost zaporov v letu 2011 še vedno 103-odstotna, pri čemer so daleč najbolj zasedeni zapori Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana.

Globe ni več mogoče odplačati s prestajanjem zaporne kazni Na novinarski konferenci je Valentinčič izpostavil tudi bistveno izboljšan sistem, ko gre za prestajanje kazni zapora zaradi globe. Te namreč več ni mogoče odplačati s prestajanjem kazni, zaradi česar se kar 60 odstotkov tistih, ki pridejo v zapor, odloči, da globo plača takoj. Prej so se namreč prekrškarji raje odločali, da kazen odsedijo.

Kot posebej pomembno direktor URSIKS ocenjuje izobraževanje v zaporih, saj kar polovica obsojencev nima poklica. Zato jih skušajo znotraj zaporov izobraževati in na ta način zmanjševati število povratnikov, je povedal. Sicer pa se za izobraževanje odloča vedno več zapornikov, medtem ko je na drugi strani vse manj tistih, ki v zaporih dela. A Valentinčič slednje pripisuje tudi temu, da je delo obsojencem vse težje najti.

Proračun URSIKS letos manjši za okoli 14 odstotkov Napovedane stavke zaposlenih v zaporih, ki naj bi potekala skupaj s stavko preostalih zaposlenih v javnem sektorju, Valentinčič ne podpira, hkrati pa opozarja, da bi vsako poslabšanje položaja zaposlenih v zaporih, posebej, če bi se njihovo število zmanjšalo, lahko prispevalo k poslabšanju varnosti v zaporih.

Proračun URSIKS je do zdaj znašal okoli 40 milijonov evrov letno, letos pa se jim sredstva znižujejo za okoli 14 odstotkov. "To pa pomeni, da bomo prisiljeni v maksimalno varčevanje, tako kot vsi ostali državni organi," še dodaja Valentinčič.