Univerza v Ljubljani dobila mladega rektorja. Kaj bo spremenil in kaj ga čaka?

Dekan elektrotehniške fakultete Igor Papič je bil edini kandidat na današnjih rektorskih volitvah, kjer lahko svoj glas odda okoli 46 tisoč zaposlenih in prvič tudi študentov ljubljanske univerze.

Zakaj tako malo zanimanja za položaj prvega moža univerze, ki letno upravlja s 300 milijoni evrov? "Težko komentiram,"odgovarja Papič. "Gotovo drži, da sem imel že pred uradnim začetkom volilnih opravil precej široko podporo članic, kljub temu sem pričakoval, da bo še kakšen kandidat."

Spomnimo, na zadnjih volitvah leta 2013 sta kandidirala nekdanji minister za delo Ivan Svetlik in  takratni dekan strojne fakultete Jože Duhovnik. Izvoljen je bil Svetlik.

Pomladitev v vrhu univerze

Papič je sicer redni profesor in predstojnik laboratorija za električna omrežja in naprave na fakulteti za elektrotehniko, od leta 2013 pa je dekan fakultete. Je eden od najmlajših, ki so zasedli položaj rektorja ljubljanske univerze. V kratkem bo namreč dopolnil 51 let.

Trenutni rektor Svetlik je mandat nastopil pri 63 letih, enako tudi Stanislav Pejovnik (med letoma 2009 in 2013) ter Andreja Kocjančič (med letoma 2005 in 2009) pred njim. Le malo mlajši je bil Jože Mencinger, ki je univerzo vodil med letoma 1998 in 2005. Na položaj je prišel pri 57 letih.

Novi rektor bo ljubljansko univerzo pospremil v drugo stoletje njenega obstoja. Foto: Klemen Korenjak

Za stabilizacijo financiranja 

Papič je v svojem programu opozoril na potrebo po stabilnem financiranju, ki ga bo po njegovem mnenju zagotovila novela zakona o visokem šolstvu. "V preteklih letih smo težko zagotavljali ustrezna finančna sredstva za normalno delovanje univerze, dosegli določeno razvojno raven, v prihodnjem obdobju pričakujemo boljše čase, tudi v finančnem smislu," je dejal za STA, v svojem programu pa je kot priložnost za financiranje dejavnosti fakultet omenil tudi črpanje evropskih sredstev.

Novi rektor želi veliko pozornosti nameniti kakovostnemu razvoju univerze. V načrtu ima poenostavitev habilitacijskih meril, ustanovitev sklada za sobotno leto zaposlenih na fakultetah, utrditev pomena športa na univerzah. Kot pravi, bo podpiral predvsem interdisciplinarne študijske programe, torej take, v okviru katerih študenti pridobivajo znanja z različnih področij oziroma ved.

"Ni treba, da imamo za vsako ceno veliko študentov"

Statistika sicer kaže, da se pri nas še vedno visok delež tistih, ki končajo srednjo šolo, odloči za študij. A vpis na fakultete kljub temu pada, saj trenutno srednje šolanje končujejo manjše generacije (nekaj številk v spodnji infografiki).

Papiča to ne skrbi: "Mislim, da je za univerzo pomembno, da primarno skrbi za visoko kakovost izvajanja študijskih programov, ne pa da imamo za vsako ceno veliko študentov."

Prav tako ne vidi možnosti, da bi univerza z administrativnimi ukrepi povečala vpis v praviloma manj privlačne tehniške ali naravoslovne študijske programe. "Mislim, da je edini način, da mlade učinkovito informiramo o kariernih možnostih na teh področjih. Pri tem morajo aktivno sodelovati tudi bodoči delodajalci teh diplomantov," meni.

Igor Papič (levo) je kot dekan znal na elektrotehniško fakulteto privabiti podjetja, ki z njimi sodelujejo pri razvjnih aktivnostih. Na fakulteto privabil podjetja

Papič je kot dekan elektrotehniške fakultete veliko pozornosti namenjal sodelovanju z gospodarstvom. Fakulteta je, kot kaže letno poročilo, lani na trgu ustvarila 14 odstotkov prihodkov (2,3 milijona od skupno 16,8 milijona evrov prihodkov).

Nekatera podjetja so se v želji bo krepitvi sodelovanja preselila na fakulteto. Pred dvema letoma je fakulteta oddala prazne prostore podjetjem Letrika Lab (lastnika sta Letrika in profesor na fakulteti za elektrotehniko Janez Trontelj), Red Pitaya (odcepljeno podjetje Instrumentation Technologies), Sensum, ki  razvija sisteme računalniškega vida za farmacijo, in RLS iz Komende, ki proizvaja merilno tehniko.

S tem je elektrotehniška fakulteta ena od najbolj tržno usmerjenih fakultet na ljubljanski univerzi, Za primerjavo, strojna fakulteta je lani na trgu ustvarila 17 odstotkov od 16,5 milijona evrov prihodov (skupno 2,8 milijona evrov), ekonomska fakulteta slabih deset odstotkov (1,6 od 17 milijonov evrov), fakulteta za družbene vede slaba dva odstotka prihodkov (200 tisoč evrov od 12,1 milijona evrov), filozofska fakulteta 0,8 odstotka (212 tisoč evrov od 28 milijonov evrov prihodkov). Pri tem opozorimo, da se med tržne prihodke štejejo tudi evropska sredstva za projekte ter na primer najemnine.

Ivan Svetlik se ni odločil za kandidaturo za še drugi rektorski mandat. Kot pravi, položaj prepušča mlajšim. Foto: Ana Kovač Miren Svetlikov mandat razburkali dodatki

Svetliku mandat poteče septembra. Kot je dejal za STA, ima že izpolnjene pogoje za upokojitev, a se še odloča, kaj bo storil,. Njegov štiriletni mandat je sicer minil razmeroma mirno. V zadnjem poročilu univerza izpostavlja predvsem napredek pri internacionalizaciji. Tega po njihovi razlagi kaže rast zanimanja tujih študentov za študij na ljubljanski univerzi.

Število vlog za priznanje srednješolskih spričeval za namen nadaljnjega študija se je lani podvojilo, na 1.350. Na univerzi to pripisujejo uspešni promociji na tujih sejmih ter večanju števila predmetov in programov v tujem jeziku.

Zadnje leto pa je univerzo pod Svetlikovim vodstvom zaznamovala afera izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost. Ta na epilog še čaka. Kriminalisti so ovadili 18 oseb, neuradno tudi nekdanjega dekana ekonomske fakultete in finančnega ministra Dušana Mramorja ter aktualno dekanjo fakultete Metko Tekavčič. 

Poleg tega se je prejšnji teden začel sodni postopek, v katerem država od ljubljanske univerze zahteva 780 tisočakov, kolikor naj bi bilo neupravičenih izplačil uslužbencem fakultet. Med devetimi fakultetami, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, je tudi fakulteta za elektrotehniko.