Predsednik republike Danilo Türk je pri Ruski kapelici v luči dogodkov na Norveškem pozval k boljši kakovosti demokracije, bolj odločnemu političnemu vodenju in proti nestrpnosti do tujcev.
Ob 95. obletnici postavitve Ruske kapelice pod Vršičem je zbrane na slovesnosti spomnil, da so posledice prve svetovne vojne "zastrupile zavest evropskih narodov". Vse oblike totalitarizma 20. stoletja imajo na tak ali drugačen način svoje korenine v prvi svetovni vojni, je povedal.
"Mednarodni mir je dragocen"
Ob slovesnosti je zato opomnil, da se moramo zavedati, kako dragocen je mednarodni mir in kako resna morajo biti naša prizadevanja za ohranitev in krepitev miru. Pri tem je izpostavil pričakovanja do mednarodnih ustanov kot tudi do nas samih in ob tem omenil svojo pobudo za vzpostavitev evropske poti miru na celotnem območju Soške fronte.
Spomin na soško fronto bi moral biti po predsednikovem mnenju vgrajen v mozaik prizadevanj za skupno, miroljubno in zrelo evropsko sedanjost in prihodnost. Hkrati pa moramo zavračati vse pojave političnega nasilja in premagati vse pojave rasizma, ksenofobije in sovraštva do drugačnega, je dejal.
"Vsak dan se moramo boriti za pravično družbo"
Ob tem se je spomnil množičnega umora na Norveškem in se vprašal, kam gre današnja Evropa. Sam meni, da se moramo vsak dan znova boriti za oprto in pravično družbo, uspeh pri tem trudu pa naj bi zagotovili boljša kakovost demokracije in bolj odločno politično vodenje, "kot ga imamo v Evropi sedaj".
"Evropa potrebuje partnerstva"
Hkrati Evropa po mnenju predsednika republike potrebuje partnerstva - z ZDA, s sosedi in posebej z Rusijo. Izkoristiti moramo priložnost partnerstva EU, zveze NATO in Rusije, saj bomo po mnenju Türka v takem partnerstvu vsi skupaj varnejši, gospodarsko močnejši in boljši v politični in splošni kulturi.
"Skupaj imamo večje možnosti, da uspemo"
Slovenija in Rusija sta v tem duhu že razvili visoko raven medsebojnega spoštovanja, zaupanja in odličnega sodelovanja na vseh področjih, je nadaljeval in obenem opomnil, da imamo skupaj večje možnosti da uspemo. Vsakoletna srečanja ob Ruski kapelici so izraz naše privrženosti tovrstnemu naporu, je še povedal.
Citirajoč pisatelja Leva N. Tolstoja je poudaril, da je "resnični napredek družbe v čedalje trdnejši povezanosti ljudi". "Ne dovolimo, da doseženo kohezijo razrahljajo nasilje, politični ali verski ekstremizem ali zanikanje človekovih pravic," je ob tem znova pozval.
Grizlov za še bolj dinamično sodelovanje
Prihodnje leto bomo obeležili 20 let diplomatskih odnosov med Rusijo in Slovenijo, pa je izpostavil predsednik ruske dume Boris Grizlov, ki je dodal, da je to le del dolgoletnega vzpostavljanja dobrih odnosov med državama. Glavna naloga v prihodnosti pa je po njegovih besedah doseči še bolj dinamično sodelovanje.
Ob tem se je zahvalil za slovensko sodelovanje pri Partnerstvu za modernizacijo in projektu Južni tok ter prizadevanja Slovenije pri strateškem partnerstvu EU - Rusija. Srečanja pod Vršičem se udeležuje vse več ljudi, je slovesnost komentiral Grizlov in poudaril, da prav tovrstno prijateljstvo med narodi vodi k večji blaginji.
Grizlov se je srečal tudi z Gantarjem
Pred slovestnostjo se je Grizlov sestal s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem. Gantar je po srečanju pojasnil, da je uradni obisk Grizlova povezan z udeležbo ruske delegacije na slovesnosti, obenem pa je tudi priložnost za izmenjavo mnenj in presojo odnosov med državama in obema parlamentoma in za "kovanje novih načrtov za dobro sodelovanje med Rusko federacijo in Slovenijo".
"Odnosi med državama so izvrstni"
Odnosi med državama so po oceni Gantarja na politični ravni izvrstni, na gospodarski pa se po krizi ponovno oživljajo in "že dosegajo ravni, ki so bile značilne za obdobje pred krizo". Kot je poudaril predsednik DZ, pa obstaja tudi vrsta priložnosti za nadaljnje sodelovanje - na energetskem področju v okviru projekta Južni tok, na kulturni in znanstveni ravni ter z novimi, višjimi oblikami gospodarskega sodelovanja, na primer v okviru skupnega nastopa na tretjih trgih.
Naloga politike je zagotoviti primerne pravne in politične pogoje, ki bodo gospodarstvenikom iz obeh držav nudili stabilnost in varnost v medsebojnem sodelovanju, je pojasnil Gantar.
Grizlov se je strinjal, da so odnosi med državama na visoki ravni, tako na področju gospodarskega kot tudi kulturnega sodelovanja. Med pomembnimi gospodarskimi projekti je tudi predsednik ruske dume izpostavil Južni tok, med kulturnimi pa vzpostavitev ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani ter delovanje Foruma slovanskih kultur.
"Projekt Južni tok poteka s terminskim planom"
O projektu Južni tok je še pojasnil, da poteka v skladu s terminskim planom in da se bo leta 2013 začela gradnja, leta 2015 pa prve dobave plina. Dodal pa je, da realizirajo tudi projekt Severni tok, in posebej izpostavil pomen ruskega plina za Evropo.
O vizumski politiki med Slovenijo in Rusijo oz. o morebitnih pogovorih o ukinitvi vizumov je Gantar še povedal, da je Slovenija kot članica Evropske unije zavezana skupni evropski politiki. Pogovori med EU in Rusijo potekajo, Slovenija pa pri tem zagovarja čim hitrejšo odpravo vizumov.
2
