Türk: Razlog za neimenovanje Rupla pomanjkanje zaupanja

Kot razlog za to je v pogovoru za Radio Slovenija navedel pomanjkanje zaupanja vanj. "Ljudje, ki naj bi zastopali državo, morajo uživati polno zaupanje te države, vključno s predsednikom države, ki jih imenuje," je dejal Türk. Med razlogi za neimenovanje Rupla za veleposlanika na Dunaju je omenil tudi mnenje pomembnega dela koroških Slovencev in lastne izkušnje. "To nikjer na svetu ni mogoče" "Gre tudi za moje izkušnje, ki jih imam iz časa teh kandidatur, kjer nisem dobival celovitih in dobrovernih informacij in zaradi tega moje zaupanje tu ne obstaja. In to je bil tudi zelo pomemben del mojega odločanja," je dejal za Radio Slovenija. Türk je informacije, da naj bi se nekateri od neimenovanih kandidatov obrnili na odvetniško pisarno in jo prosili za pravno mnenje, komentiral z besedami, da "si sploh ni mogoče predstavljati, kako bi lahko nekdo iztožil veleposlaniški status". "To je čisto slovenska posebnost," je menil. Takšna iztožitev po njegovih besedah v našem pravnem redu ni mogoča. "To nikjer na svetu ni mogoče," je poudaril.

Po poročanju nekaterih medijev naj bi se Dimitrij Rupel in nekdanji veleposlanik v Bruslju Borut Trekman obrnila na odvetniško pisarno Čeferin, naj zanju pripravi pravno mnenje. Tam sodijo, da v nasprotju z mnenjem vlade predsednik republike ne more odkloniti imenovanja in da je mogoče uporabiti pravno sredstvo zoper državo, saj neimenovani kandidati, kot je dejal Čeferin, izpolnjujejo pogoje skladno z zakonom, je še poročal Radio Slovenija.

Pahor naj ne bi še enkrat predlagal Rupla Odnosi med Türkom in Ruplom so se sicer zaostrili že lani med kampanjo pred predsedniškimi volitvami, ko je zunanje ministrstvo v sporočilu za javnost zapisalo, da je Türk v času osamosvajanja Slovenije leta 1991 predstavljal Jugoslavijo. Türk je o ponedeljkovem pogovoru s premierom Borutom Pahorjem in zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem povedal, da je šlo za začetno izmenjavo mnenj in da se bo o teh stvareh še potrebno pogovarjati. Zgodba z veleposlaniki se po njegovem bolj ali manj končuje in predsednik upa, da mu bo vlada poslala nove in dobre predloge. Mediji navajajo neuradne informacije, da Pahor naj ne bi še enkrat predlagal Dimitrija Rupla za veleposlanika na Dunaju. To naj bi se Türk in Pahor dogovorila prav na ponedeljkovem sestanku.

Do pogovorov med Pahorjem in Türkom je prišlo po petkovi odločitvi Türka, da ne potrdi sedmih izmed 13 kandidatov na izpraznjena veleposlaniška mesta. Kot je znanom, Türk ni potrdil kandidatov za veleposlanike v Washingtonu (Matjaž Šinkovec), Bratislavi (Aleš Balut), Berlinu (Borut Trekman), Kijevu (Andrej Benedejčič), Moskvi (Robert Kokalj), Teheranu (Primož Šeligo) in na Dunaju (Dimitrij Rupel). Kot ustrezne pa je Türk ocenil pet kandidatov, ki jih je za veleposlanike tudi imenoval, in sicer za Koebenhavn (Bogdan Benko), Prištino (Jožef Hlep), Helsinke (Tone Kajzer), Haag (Leon Marc) in Bruselj (Anita Pipan).