Narodnoosvobodilni boj je potrdil vitalno moč slovenskega naroda, ki mu je več kot pol stoletja pozneje omogočila lastno državo in ugledno mesto v EU, je prepričan predsednik republike Danilo Türk.
V nagovoru na današnji osrednji proslavi ob dnevu upora proti okupatorju v Begunjah pa je spregovoril tudi o etičnem bistvu upora, o spravi in o prihodnosti.
"Praznik temeljih vrednot"
"Današnji dan upora proti okupatorju je priložnost za spomin in razmislek o veličini NOB in o svetovnih razsežnostih upora proti fašizmu in nacizmu, o zgodovinski usodi našega naroda in etičnem bistvu naše nedavne zgodovine," je zbrane nagovoril predsednik Türk. Poudaril je, da je to praznik temeljnih vrednot - svobode, poguma, iznajdljivosti in kulture. Te v današnjem času dojemamo kot normalne, vendar nam ta današnja normalnost ni bila dana brez žrtvovanja in boja, je spomnil Türk, ki se mu zdi prav, da vsako leto ob tem prazniku razmislimo o pomenu upora.
"Največja odločitev tistega časa"
Odločitev za upor proti okupaciji je bila po Türkovih besedah največja odločitev tistega časa in zahtevala je jasno opredelitev do narodnega obstoja. Na Gorenjskem se je odporniška akcija s pripravami začela že pred ustanovitvijo osvobodilne fronte. V prvem letu odpora, leta 1941 je Gorenjska dala več kot 1000 partizanov, kar je več kot polovico vseh borcev na Slovenskem, katerih število je ob koncu vojne že znašalo približno 35.000.
"Prav je, da je proslava tukaj"
Boj je bil soočen s kruto vojaško okupacijo in nasiljem nad civilnim prebivalstvom. Na Gorenjskem je bilo ubitih kar 1270 civilistov, veliko jih je bilo izseljenih v koncentracijska taborišča. Begunjski zapor je postal simbol nečloveškega ravnanja z domoljubi. "Zato je prav, da je bila tokratna proslava organizirana tukaj," meni radovljiški župan Janko S. Stušek, ki praznik upora proti okupatorju podpira, saj ni samo "spomin za nazaj, ampak predvsem vzgon za naprej".
"Slovenci smo bili obsojeni na uničenje"
"Delež žrtev in trpljenja, ki je prizadel slovenski narod med drugo svetovno vojno, je bil velik, prevelik. Včasih slišimo ob tem tudi glasove dvoma: Ali je bilo smotrno in prav začeti upor," je v nagovoru dejal Türk. Ob tem pa spomnil na milijone Judov, ki so bili sistematično pobiti v največjem genocidu v človeški zgodovini. "Njihova žrtev ostaja trajen opomin tega, kaj se lahko zgodi ljudstvu, soočenem z nevarnostjo uničenja, če ne organizira upora," je dejal in dodal, da je bil tudi slovenski narod med tistimi, ki so jih obsodili na uničenje. Vendar je s svojim uporom pokazal pot do preživetja in do zmage v vojni.
"Bili smo na pravi strani"
"V Sloveniji se moramo vedno zavedati, da smo bili v drugi svetovni vojni na pravi strani, to je na pravični strani, ki je bila tudi zmagovita stran in ki je spravila s sveta zločinski ideologiji fašizma in nacizma," je opomnil predsednik. Ob tem je požel bučen aplavz zbranih, ki dan upora proti okupatorju še vedno štejejo za največji praznik, saj brez njega ne bi bilo Slovencev. To zavedanje se je že preneslo na mlade, ki so se prav tako udeležili današnje proslave.
"Selektivni spomin je vselej etično vprašljiv"
Predsednik je spomnil na hudo okupatorsko nasilje in kršitve mednarodnega prava, na kar se danes včasih pozablja. "Včasih slišimo, tudi z najvišjih mest v našem sosedstvu, trditve, da se je trpljenje začelo nekje ob koncu druge svetovne vojne. Take trditve niso prepričljive in niso verodostojne. Selektivni spomin je vselej etično vprašljiv," je poudaril.
"Ne smemo nalagati večjih moralnih bremen, kakor nam gredo"
Je pa dejstvo, da je čas po vojni prinesel nove tragične dogodke in velike zločine, kot so bili množični pregoni in poboji poražencev. Ta val nasilja je zajel celotno srednjo in vzhodno Evropo in tudi Slovenije ni obšel, je dejal Türk in dodal, da si zato ne smemo nalagati večjih moralnih bremen, kakor nam gredo.
"Vprašanja sprave se lotemo na preveč političen način"
"Vsi, ki so umrli, zaslužijo svoj mir. Danes, več kot 60 let po koncu vojne, pa zaslužimo mir in spravo tudi živi. Vendar pa se v Sloveniji še danes lotevamo vprašanja sprave nestrpno in velikokrat na preveč političen način," meni predsednik. Ob tem pa dodaja, da tudi letošnji poskus dokončati razpravo in sprejeti vojne zakone ni uspel, saj je politične volje še vedno premalo. "Preveč pričakujemo tudi od spravnih, simbolnih dejanj, zlasti od dejanj drugih. Premalo se razume, da sprava nastaja vsak dan, nastaja v srcih ljudi in je življenjsko odvisna od ljudi," je prepričan predsednik, ki je spomnil, da je na tej osebni ravni marsikaj že spremenjeno in da je velik del spravne poti že prehojene.
"Čakajo nas težke preizkušnje"
Ob današnjem prazniku je treba razmišljati tudi o prihodnosti, za katero želimo, da bi bila vredna spomina na najboljše iz naše preteklosti, vendar to ne bo lahko. "Četudi smo danes na vrhu, moramo vedeti, da nas čakajo težke preizkušnje," je opozoril in izpostavil, da je potrebno ustaviti procese, ki vse večje število ljudi potiskajo pod prag revščine, in bogastvo povečati z večjo dodano vrednostjo.
Državna proslava v Begunjah
Ob dnevu upora proti okupatorju je bila državna proslava v Begunjah na Gorenjskem ob parku gradu Katzenstein, v katerem so bili v času druge svetovne vojne okupatorjevi zapori. Zbrane je nagovoril predsednik republike Danilo Türk, že pred proslavo pa so predstavniki veteranskih organizacij na grobišče talcev položili vence. Proslave se je udeležil tudi premier Janez Janša.
3
