Turistična spodbuda ali upravna taksa?

Državljani držav, sodelujočih v brezvizumskem programu (Visa Waiver Program), so pred odhodom v ZDA dolžni izpolniti spletni obrazec za avtorizacijo (ESTA), kadar namen njihovega potovanja ne zahteva vizuma. To so načeloma turistična potovanja in poslovni obiski s trajanjem do 90 dni, ki jih v ZDA ni mogoče podaljšati.

Do včeraj hitro in brezplačno Spletni obrazec ESTA (Electronic System for Travel Authorization) je preprost in preveden tudi v slovenščino. Zahteva osnovne osebne podatke in podrobnosti potnega lista, zaželeno, ne pa nujno, tudi podrobnosti načrtovanega potovanja po ZDA.

Izpolnjevanje z branjem vseh pripadajočih navodil in pravnih obvestil traja dobrih 10 minut, odobritev največkrat traja dobesedno le kakšno sekundo – kar ne pomeni, da bo ta podatek letalskim družbam takoj na voljo, zato je treba izpolniti toliko prej. Avtorizacija velja dve leti oziroma do izteka veljavnosti potnega lista, kar je pač prej, in sicer za neomejeno število vstopov. Tako hitro in preprosto je bilo do včeraj.

Spodbuda turizmu z dvomljivimi učinki Po novem pa je treba po oddaji spletnega obrazca s kreditno kartico plačati štiri dolarje (dobre tri evre), ob odobritvi pa še 10 (slabih osem evrov). Brez plačila za avtorizacijo vloge v sistemu ESTA ne obravnavajo. Ne želite ali ne morete plačati s kreditno kartico? Potem vam svetujejo, da zaprosite za vizum, kar pomeni bistveno več stroškov, časa, obrazcev in verjetno celo obisk konzularnega predstavništva, kjer bodo opravili informativni pogovor.

Uradno naj bi pri novem plačilu za spletno brezvizumsko avtorizacijo šlo za spodbujanje turizma, a kritiki tej razlagi niso naklonjeni. Ne nazadnje tudi na spletnih straneh, kjer oddate vlogo, govorijo o upravni taksi. Predstavnik evropske komisije v ZDA in nekdanji irski premier John Bruton je med prvimi izrazil dvom o smiselnosti uvedbe vstopne takse pri prizadevanjih za večanje števila turistov.

ESTA ni vizum Ameriške oblasti vztrajajo, da ne gre za prikrito vizumsko obveznost, saj preverjanje s sistemom ESTA ni tako temeljito kot pri pridobivanju vizumov. To najbolje vedo tisti, ki jih neredko preseneti zavrnitev vloge za vstopni vizum. Ameriška zakonodaja namreč veleva, da je vsak potnik v ZDA potencialni priseljenec in bodo kratkotrajni vstop v državo dovolili le, če se trdno prepričajo, da potnik nima namena naseljevanja v ZDA. Pa še to: ne avtorizacija ESTA, ne vizum, še ne zagotavlja vstopa v ZDA – dokončna odločitev je vedno v rokah uslužbenca ameriškega obmejnega nadzora.

Vsa naša potovanja v ZDA niso brezvizumska Tudi državljani držav, ki so sicer vključene v brezvizumski program ZDA, morajo za določene namene potovanj, kot sta študij ali novinarsko poročanje, pridobiti vstopni vizum. Vstopni vizum za ZDA je za slovenske (večinoma pa tudi za preostale) državljane brezplačen, ni pa brezplačen postopek pridobivanja, ki ga zaračunajo tudi v primerih, ko vizuma ne odobrijo. V odvisnosti od vrste nepriseljenskega vizuma znaša ta strošek od 140 do 390 evrov, za tolažbo pa naj omenimo dejstvo, da jih v nekaterih primerih izdajajo z veljavnostjo celo do 10 let.

Južnoameričani za recipročnost Taki razlagi, ki je potnikom v ZDA nezanemarljiv udarec po žepu, so se še najbolj uprli v južnoameriških državah. Bolivija, Brazilija, Paragvaj in Surinam tako ali tako od Američanov zahtevajo vnaprejšnji vizum, a so bili v Čilu še bolj ustvarjalni. Tamkajšnje oblasti Američanom že dlje, kakor tudi Kanadčanom, Avstralcem, Mehičanom in Albancem, na letališču v prestolnici Santiago (ne pa tudi na drugih čilenskih mejnih prehodih) zaračunavajo "recipročno nadomestilo" v enakem znesku, kot ga oblasti teh držav zaračunavajo čilenskim državljanom za obdelavo vizumske vloge.

To ni strošek vizuma, celo vizumska obveznost ni, je zgolj recipročnost, plačano nadomestilo pa velja, dokler velja potni list, tolažijo Američane, ki se burno odzovejo na 140 dolarjev stroškov po osebi, ne da bi vedeli ali priznali, zakaj je tako.

Toda s pomembno razliko: Američan, ki plača nadomestilo, bo skoraj zanesljivo lahko vstopil v Čile, obratno pa je velikokrat daleč od resnice.

Prek Montevidea brez nadomestila do Argentine Ob koncu lanskega leta so začeli na enak način od Američanov, Kanadčanov in Avstralcev pobirati recipročno nadomestilo na letališču argentinske prestolnice Buenos Aires. Recipročnost je popolna, tako za Američane plačilo velja za ves čas veljavnosti potnega lista, za preostale zavezance pa le za enkraten vstop. Ker pa Argentinci tega nadomestila na drugih mejnih prehodih ne zaračunavajo, je veliko Američanov odkrilo urugvajsko prestolnico Montevideo, od koder se po morski poti v treh urah pripeljejo v Buenos Aires brez plačila na meji.

Že plačujemo skozi letalske vozovnice V resnici pa novo nadomestilo sploh ni prvo, ki ga moramo plačati ameriškim oblastem ob vstopu v ZDA. Kot je za SiOL pojasnil Juan Marcel Kočar iz akademske potovalne agencije Ars longa, so pri vsaki letalski vozovnici s ciljem v ZDA poleg letaliških taks vsebovana neizogibna nadomestila (za carinski pregled, mejni pregled – imigracijo, mejni nadzor rastlin in živali ter dajatev za mednarodni prevoz) v znesku okoli 34 dolarjev (slabih 27 evrov).