Trpljenje žrtev holokavsta ne sme iti v pozabo

Na današnji slovesnosti v spomin na žrtve holokavsta je poudarila, da je trpljenje ter izkušnja, kako preživeti nečloveške razmere in predelati boleče spomine, sporočilo, ki ne sme iti v pozabo. Na spominski slovesnosti v Ljubljani ob 63. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz je varuhinja človekovih pravic še dejala, da preživeli tega in drugih taborišč predstavljajo "živ dokaz trpljenja, povzročenega od drugih ljudi." Dodala je, da so njihova vedrina in optimizem, ki ju izkazujejo, "v njenih očeh dokaz zmage in človekove volje po preživetju".

Izrazila je obžalovanje, da se Slovenija še ni pridržila obeleževanju mednarodnega spominskega dne na žrtve holokavsta, ki ga določila generalna skupščina ZN. Spomnila je, da je slovenska vlada v odgovoru na poslansko pobudo Socialnih demokratov oktobra 2007 napisala, da "se zaveda pomena, ki ga imajo tovrstne aktivnosti za ohranjanje spomina na te hude zločine".

Kljub temu pa, tako Čebašek Travnikova, "nisem zasledila, da bi vlada takšen sklep že sprejela". Ob tem je napovedala, da bo podobno vprašanje na vlado naslovila tudi sama. S tem sklepom bi vlada po njenih besedah pokazala tako spoštovanje do žrtev holokavsta kot tudi svojo pripravljenost, da prispeva k spoznavanju, spoštovanju in ohranjanju človekovih pravic. Pozdravila je potezo državnega zbora, ki bo v ponedeljek na seji z minuto molka počastil mednarodni dan spomina na holokavst.

Nikoli več!

Po mnenju Čebašek Travnikove se moramo ob tem dnevu, posvečenem žrtvam nacifašizma, spomniti tudi vseh drugih žrtev, katerih priprtje je bilo izvedeno brez vsakršne sodbe in možnosti obrambe, ugovora ali preizkusa razlogov za pripor. "Ne moremo reči, da se takšne kršitve ne dogajajo več, zato moramo narediti vse, da jih bomo odkrili in kršitelje kaznovali ter tako naslednjim rodovom podali jasno sporočilo: Nikoli več!", je svoje misli sklenila varuhinja človekovih pravic.

Stanovnik: Trpljenja pa se ne da izmeriti Na slovesnosti je spregovoril tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik, ki je pojasnil, da Auschwitz "za Slovence pomeni eno od postaj križevega pota", ter da "se žrtve sicer lahko preštevajo, trpljenja pa se ne da izmeriti".

V Auschwitzu zdaj tudi spominska plošča v slovenščini

Predsednica taboriščnega odbora Auschwitz Sonja Vrščaj pa je spomnila, da je Auschwitzu po novem tudi spominska plošča v slovenščini. Na njej med drugim piše, da "krik obupa kraja ostaja kot opomin in opozorilo vsemu človeštvu", saj so v njem nacisti ubili okoli 1,5 milijona ljudi.

Janša: Dogodki iz preteklosti nauk bodočim generacijam Iz tragičnih dogodkov preteklosti povzemamo nauk, sporočilo in opomin ter jih posredujemo bodočim generacijam. Judovska tradicija je integralni del evropske identitete, usoda tega naroda med drugo svetovno vojno pa trajen opomin in svarilo pred skrajnimi ideologijami in tudi pred brezbrižnostjo, ki je nekoč botrovala njihovemu razrastu.

27. januarja se v Evropi in po vsem svetu spominjamo žrtev holokavsta, ene največjih tragedij v evropski zgodovini. S spoštovanjem in pieteto stojimo pred pomniki tistih, ki so morali umreti samo zato, ker so bili Judje, je v pisni izjavi še poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Spominu na trpljenje in smrt milijonov nedolžnih se pridružuje obsodba nacionalsocialističnega režima, ki je povzročil to gorje. Žrtvam holokavsta ni bilo dano dočakati svobode in pomladi leta 1945, niti vstajenja nove Evrope.

Kljub temu, da so skupaj z našimi predniki nekoč soustvarjali prihodnost praktično vseh evropskih narodov in bistveno prispevali k njeni modernosti, so postali žrtev njenih najbolj mračnih sil in rasistične ideologije, ki smo jo na lastnih plečih žal izkusili tudi Slovenci, je še poudaril Janša.

Türk: Trpljenje ljudi ne se biti nikoli pozabljeno Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavstva je predsednik republike Danilo Türk v izjavi za javnost zapisal, da trpljenje milijonov ljudi, ki so bile žrtve nacističnega in fašističnega nasilja v uničevalnih taboriščih, ne sme biti in ne bo nikoli pozabljeno.

Holokavst je bil sistematični genocid predvsem Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945. Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov. Med vojno so nacisti ubili šest milijonov Judov.

Samo v Auschwitzu izgubilo življenje 1,5 milijona ljudi V koncentracijskem taborišču Auschwitz je v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov izgubilo življenje skoraj 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. Taborišče je 27. januarja 1945 osvobodila ruska Rdeča armada. 27. januar so Združeni narodi izbrali za dan spomina na holokavst. Generalna skupščina ZN je za dan spomina izbrala obletnico osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz.