"Treba je pobrskati po zlatih rezervah"

S Tomažem Orešičem, direktorjem za Zahodno in Srednjo Evropo v podjetju EFT Group in mariborskim mestnim svetnikom iz vrst LDS, smo se pogovarjali na vrhu Kristalne palače, s pogledom na Žale in javna skladišča. Pravi, da je predvolilna kampanja vse malce presenetila, saj si po njegovem mnenju nihče v resnici ni želel predčasnih volitev. Če pravite, da so predčasne volitve presenetile stranke, je bila potem tudi vaša poteza, da kandidirate za poslanca, stvar hitre odločitve? V zadnji predlagani rekonstrukciji vlade sem bil v ministrskem paketu kandidat za gospodarskega ministra. Takrat sem del te dileme že imel za seboj. Kot predsednik odbora za ekonomske zadeve pri LDS sem se že ukvarjal s tem, kako okrepiti gospodarstvo, bil sem tudi eden od glavnih kreatorjev gospodarskega programa LDS, zato sem se pripravljen po kandidaturi za ministra še enkrat spustiti v bitko. Ne glede na to, da je bila stranka LDS nazadnje, ko ste bili kandidat za ministra, v bistveno drugačnem položaju? Da, takrat je že bila v vladi, zdaj pa si mora mesto v državnem zboru in morebitni koaliciji šele priboriti. Ni pa vas mikalo, da bi kandidirali na kakšni drugi listi, ki bi imela več možnosti za izvolitev? Dobil sem nekaj pobud s strani list, ki jim trenutno bolje kaže, in seveda bi mi bilo to lažje, a bi bilo hkrati v nasprotju z mojimi načeli. Ta so povezana z osnovnimi vrednotami, ki jih posamezne stranke zastopajo. Tradicionalne stranke, ne glede na to, kako nepriljubljene so ta trenutek, zastopajo temeljne vrednote delovanja, bodisi konservativne, bodisi socialdemokratske ali pa socialno liberalne. Tukaj kot liberalec, ki predvsem zagovarja načelo pravičnosti, svobode in racionalnosti, ne morem mimo dejstva, da je LDS edina stranka, ki je zvesta tem načelom. In zato zame to ni dilema. Ampak če pogledava samo gospodarski program, kateri listi bi bili vsebinsko bližje, Virantovi ali Jankovićevi?

Tako bom rekel: vsi načeloma govorimo o odpravljanju administrativnih ovir kot o zelo pomembni programski točki, vsi se zavedamo nujnosti povečanja konkurenčnosti, je pa res, da so konkretni ukrepi in sama izvedba v različnih strankah precej različni. So stvari, pri katerih se strinjamo z Virantovo listo in SDS, kot tudi z Jankovićem, so pa tudi ukrepi, pri katerih se ne strinjamo.

Če sva bolj konkretna: SDS je recimo predlagala ustanovitev slabe banke.

Slaba banka v tem trenutku, v tako pozni fazi, ni prava rešitev. Slaba banka je ukrep, ki bi se moral zgoditi leta 2008, 2009, in ima smisel v bankah, ki dinamično vrednotijo kreditno izpostavljenost, v našem primeru pa tega ne počnejo. Še večji problem je, da ne vemo, od kod bi vzeli denar za financiranje slabe banke. Trenutna situacija ne omogoča zadolžitve in mislimo, da je bolj pametno, da se najdejo strateški partnerji, ki bi vložili v dokapitalizacijo, recimo NLB. Smo pa absolutno proti, da bi to storila država. Sanacija slabih naložb v okviru dokapitalizirane NLB bi gospodarstvu prinesla bistveno več pozitivnih multiplikacijskih učinkov kot samo odkup teh naložb s strani države.

Veliko govorite o privabljanju tujega kapitala…

Ko govorimo o NLB, je ne more dokapitalizirati slovenski kapital, ker takšnega kapitala v Sloveniji žal ni. Ne gre za to, da bi navijali za tuji kapital, ampak domačega pač ni dovolj. Sicer pa poudarjamo, da brez aktivnega privabljanja tujega kapitala v Slovenijo ne bo razvoja gospodarstva. In pri tem moramo ustrezno spremeniti Zakon o javnih naročilih in prostorsko zakonodajo, da bomo pri ponujanju zemljišč in infrastrukture za produktivne investicije na slovenskih tleh konkurenčni s sosednjimi državami.

Kaj pa Jankovićev predlog o zadolžitvi države za eno milijardo evrov?

Zadolžitev za milijardo evrov je absolutno slaba rešitev in vodi v 3-odstotno povečanje dolga glede na BDP, to pa bo slabo vplivalo na bonitetno oceno države. Potrebno je pobrskati po vseh rezervah, ki jih imamo, in mi predlagamo porabo ene od teh "zlatih" rezerv. Menimo, da je zdaj pravi, kritični trenutek, da se ta denar aktivira.

Gre za posebne rezerve Banke Slovenije, ki ne služijo več namenu, ki so mu služile do vstopa v evro območje. Prej so namreč služile za usklajevanje tečajnih razlik in ker teh razlik več ni, ta denar sicer res ostaja kot nekakšen zaklad, a se ne plemeniti. Gospodarstvu ne koristi.

Bo pol milijarde dovolj?

Same pol milijarde ne, vendar tukaj pridemo do tega, da smo mi precej bolj jasni pri tem, kako bomo denar razdelili. V gospodarstvo bi ga dali prek obstoječega mehanizma slovenskega podjetniškega sklada, prek dolžniškega financiranja oziroma garancijsko-kreditne linije za mala in srednja podjetja. Tukaj ne bi šlo za reševanje podjetij, ampak za financiranje razvoja podjetij s povprečno ali nadpovprečno dodano vrednostjo. S takim načinom financiranja, kjer se subvencionira obrestna mera ali daje garancija, dosežemo multiplikacijo pol milijarde evrov na približno milijardo in pol. Tukaj gre za hiter, neposreden in učinkovit ukrep, kar se nam zdi ključna stvar za zagon gospodarstva.

Banke zdaj namreč s krčenjem kreditiranja gospodarstvo izžemajo, namesto da bi ga spremljale in podpirale s financiranjem. Samo v zadnjem letu so iz gospodarstva potegnile 700 milijonov evrov, s čimer si izboljšujejo bilance, po drugi strani pa katastrofalno vplivajo na gospodarstvo.

SDS na primer za manjša in srednja podjetja, ki bi jim vi pomagali z zlatimi rezervami, obljublja pavšalne davke...

Tako, tudi tukaj smo si podobni, se pa razlikujemo v tem, da bi mi za te male podjetnike in obrtnike, ki bi bili deležni pavšalne obdavčitve, ukinili načrtovane davčne blagajne. Mislimo, da je to nepotrebno administriranje za obrtnike in male podjetnike in do nekega nivoja, to je stvar diskusije z obrtno podjetniško zbornico, bi uvedli pavšalno obdavčitev. Pomembna je racionalnost in enostavnost in takšna rešitev sledi tema dvema ciljema. Znebili bi se administracije, davčna uprava bi se osredotočila na večje probleme, izničil bi se motiv za davčne utaje, sam davčni priliv pa bi bil lahko večji.

Ste strokovnjak za energetiko. Pri nas imamo zelene stranke, a nobena nima takšnega zaleta kot evropske zelene stranke.

V bistvu imajo vse slovenske stranke ekologijo vključeno v svojih programskih točkah. Ene bolj, druge manj.

Ampak bolj na načelni ravni v smislu: mi bomo pridni in delovali zeleno.

Da, res pa je tudi, da takšnega zelenega vala, kot so ga uspeli izvesti v Nemčiji z izhodom iz jedrske energije, pri nas ni. Ena nova lista in ena stranka sta poskušali zajahati ta nemški zeleni val, a jim to iz več vidikov ni uspelo, mogoče tudi zato, ker niso imeli jasnih stališč. To poudarjam zato, ker se pojem zelenega pri nas obravnava zelo pavšalno in nestrokovno in temu smo priča na razpravah, v člankih in na soočenjih. Zgroženo spremljam, na kakšen način se obravnavajo teme okoli obnovljivih virov energije. Večinoma skušajo osmisliti svoje politično delovanje s pavšalno kampanjo proti TEŠ-u…

Ampak tukaj so vsi že rekli: kar je, je, preklic projekta bi bil predrag.

TEŠ je druga zgodba, ki se kot rečeno nestrokovno zlorablja za politične namene, ker je pač določeno število ljudi proti projektu. Je pa res, da se tu uporabljajo zelo skrbno izbrani podatki, ne daje pa se celotne slike. In podatki se, ne bom rekel prirejajo, ampak se predstavljajo pavšalno in površno. Najcenejša energija je tista, ki je ne porabiš in učinkovita raba energije je izjemno pomembna za gospodarstva in tudi z vidika zagona gospodarstva lahko prinaša en popolnoma nov razvojni cikel v Sloveniji.

Torej ne bomo sledili Nemčiji?

Nemčija je z izhodom iz jedrske energije naredila zelo tvegano potezo. Tu je treba spoštovati to njihovo premočrtnost in doslednost, saj so številna strokovna mnenja oporekala takšni odločitvi. Oni so vztrajali in dali nemškemu gospodarstvu enormen zagon pri razvoju tehnologije na področju obnovljive energije. Tukaj mora Slovenija spremljati ta trend in z ukrepi gospodarske politike narediti vse, da se mu priključi. Sredstva, ki jih Nemčija tukaj vlaga v razvoj, so enormna in če bi Slovenija sodelovala vsaj malo, četudi v ozadju, bi to lahko zanjo postala pomembna razvojna panoga.

Ste mestni svetnik v Mariboru, kako gledate na pozive o odcepu Štajerske?

Eden glavnih problemov Slovenije je njena majhnost. Kdorkoli se ukvarja z gospodarstvom, bo vedel, da je naš problem v ekonomiji obsega. K sreči smo del evropskega gospodarstva, ki to blaži. Vsakršne pozive k drobljenju tako vidim kot politikantske pozive, ki nimajo nobenega stika z realnostjo.

Pa so upravičene kritike, da neki uradniki v Ljubljani odločajo o usodi Maribora, je Slovenija res preveč centralizirana?

Slovenija je preveč zadministrirana in zbirokratizirana. Preveč je administracije, in to ni problem zgodbe Maribor - Ljubljana, to je problem vseh.

Med županskimi volitvami ste povedali, da je vaša vzornica Madonna. To še drži?

Absolutno.

Zakaj?

Zato, ker je pojem kreativnosti, zdravega načina življenja in tista, ki postavlja trende.

Je ne boste zamenjali z Lady Gaga?

Tudi Lady Gaga zelo spoštujem, ampak tako kot ostajam zvest liberalni demokraciji, tako ostajam tudi zvest Madonni.