Tožilstvo zahteva pregon novinarjev Mladine, ZNP in DNS zgrožena

Sodišče je sicer primer zavrglo, a se je tožilstvo na sklep pritožilo in vztraja pri pregonu.

Pred letom in pol je namreč Mladina na svoji spletni strani objavila odločbo urada za varstvo konkurence, na podlagi katere je urad podjetju 3LAN dovolil nakup časopisa Večer. Vodja urada Damjan Matičič pa je lani na tožilstvo vložil naznanilo kaznivega dejanja objave poslovnih skrivnosti. Mladina ob tem opozarja, da je to informacijo, kot izhaja iz sodnega spisa, poslal tedanji vodji posebne tožilske skupine Blanki Žgajnar.

Na tej podlagi so kriminalisti konec leta 2011 sprva zaslišali odgovornega urednika Mladine Grego Repovža, saj so hoteli izvedeti, kdo je Mladini izročil dokument. Nato je policija primer zaključila z naznanitvijo kaznivega dejanja zaposlenega na ministrstvu za gospodarstvo, konec januarja pa je tožilstvo od kriminalistov zahtevalo dopolnitev ovadbe, storitve kaznivega dejanja objave poslovne skrivnosti pa so osumili novinarja Mladine Boruta Mekino.

Ta je bil tudi zaslišan in nato julija obtožen kaznivega dejanja neupravičene uporabe podatkov, ki naj bi se varovali kot poslovna skrivnost. Tožilstvo je sodišču pri tem predlagalo, da se iz obravnave izključi javnost in da se novinar kaznuje z zaporom do treh let, še piše Mladina. Okrajna sodnica je nato ta mesec obtožni predlog zavrgla in sklenila, da dejanje, ki je predmet obtožbe, sploh ni kaznivo dejanje. A so se na tožilstvu ta teden na sklep pritožili.

Kot še poroča Mladina, je sicer v odločbi urada za varstvo konkurence "mrgolelo nepravilnosti". Urad je tako dovolil nakup Večera, ne da bi presojal koncentracijo lastništva med Večerom in podjetjem Delo Revije in ne da bi preverjal finančno konstrukcijo posla. Objava na Mladinini spletni strani je bila potem podlaga za tožbo, ki so jo vložili mali delničarji Večera zaradi ničnosti odločitve urada. Pozneje pa na podlagi te odločitve ministrstvo za kulturo tudi ni izdalo soglasja, danes še piše Mladina.

DNS tožilstvo poziva, da odstopi od pregona Društvo novinarjev Slovenije ter Združenje novinarjev in publicistov zahtevo tožilstva za pregon Mekine obsojata, nad potezo tožilstva pa so ogorčeni tudi v aktivu in zastopstvu novinarjev Večera.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS) zahtevo tožilstva razume kot "grob in nedopusten poseg v svobodo govora". Po njihovih navedbah je bila objava odločbe urada za varstvo konkurence v nespornem javnem interesu, saj je razkritje onemogočilo netransparenten prevzem Večera ter razkrilo "sporno in očitno nezakonito odločanje" urada.

V DNS tako izražajo začudenje nad "vztrajnostjo tožilstva" in dodajajo, da je kazenski pregon novinarja zaradi "razkrivanja očitnih nepravilnosti delovanja državnih organov" v nasprotju z načeli neodvisnega nadzora oblasti, svobode govora in demokracije. Tožilstvo zato pozivajo, naj "nemudoma odstopi od pregona Mekine".

ZNP opozarjal na ustrezno popravo zakonika Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar je pojasnil, da so že lani pozvali takratnega ministra za pravosodje Aleša Zalarja, naj v spremembah kazenskega zakonika ustrezno popravi določbo o izdaji tajnih podatkov, da kazenski pregon novinarjev zaradi same objave ne bo več mogoč.

Za izdajo tajnih podatkov bi po mnenju Kršinarja morale odgovarjati pooblaščene uradne osebe, ki so jih dolžne varovati. Odgovora na poziv pa v ZNP niso prejeli, zato ga tokrat zgolj ponavljajo in naslavljajo na sedanjega ministra Senka Pličaniča.

Tudi v aktivu in zastopstvu novinarjev Večera pozivajo tožilstvo, naj opusti pregon Mekine. Začudeni so predvsem nad potezo tožilca Boštjana Valenčiča, saj preganja "avtorja, ki je priskrbel enega od ključnih elementov v vseh pogledih sporne, nepravične in mešetarske kupčije". "Pričakovali bi, da organi pregona prepoznavajo prizadevanja za učinkovito pravno državo," so zapisali.