Toti grešni Franca

Nad njim so se, vse odkar je zasedel županski stolček, zgoščevale sence domnevnih nepravilnosti, čeprav nobena od njih do zdaj ni dobila epiloga na sodišču. Iz članka smo tokrat izpustili natolcevanja, kot so propadla univerzijada, gradnja Maksa, dogajanje okoli EPK-ja, domnevna ekološka bomba v Dogošah, izpustili smo celo slovite kanglerizme in zloglasne radarje … Izbrskali smo le tiste zadeve, v zvezi s katerimi so bile zoper mariborskega župana Franca Kanglerja v preteklih letih vložene kazenske ovadbe. Za prijatelje Podobno kot njegov vzornik in podpornik celjski župan Bojan Šrot je tudi Kangler kmalu za tem, ko je na županskem mestu nasledil Borisa Soviča, začel na odgovorne položaje postavljati "svoje" ljudi, tiste, ki mu bodo vdani do zadnjega. Na lestvici naj bi se znašli predvsem prijatelji, sorodniki in nekdanji sokrajani. V Večeru so pred časom objavili zelo razvejano hobotnico Kanglerjevih "kadrov". Iz Dupleka je recimo direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner (SLS), ki je tudi članica nadzornih svetov v mariborskih vodovodih in Nigradu, kjer je službo dobil njen brat Jože. Miličin mož Robert je zaposlen v Športnih objektih Maribor. Visoko na lovkah hobotnice sta še županova prijatelja Željko Vogrin (njegov sodelavec pri policiji, član več nadzornih svetov in načelnik UE-ja) in Ivan Hajnšek (direktor Snage, Maproma in član več nadzornih svetov ter nekdanji solastnik podjetja MCLine). "Kadrovsko" ovadbo zaradi zlorabe uradnega položaja in pravic si je Kangler prislužil, ker je podžupanja Astrid Bah dobila službo v mariborskem stanovanjskem skladu, pri čemer preiskovalci sumijo, da naj bi ji bil razpis pisan na kožo.

"Taka okna imel bom tudi jaz!" (afera Toplarna) Če govorimo o očitkih glede oškodovanja mariborskega občinskega proračuna, je na prvem mestu afera Toplarna, pri kateri naj bi se vrednosti prodanih parcel s pomočjo verižnih pogodb skoraj potrojile. Podjetje Oil Metal je štiri milijone evrov odštelo za zemljišča, ki jih je le mesec pozneje mestni svet občine Maribor določil za območje, kjer bo stala toplarna. Dva dni pozneje so imela zemljišča že novega lastnika, podjetji MTB in MIK Celje. Občina parcel ni mogla kupiti po ugodni ceni, ker sta kupca zaobšla predkupno pravico. Pozneje je občina od omenjenih podjetjih parcele kupila za deset milijonov evrov, saj je župan Kangler svetnikom predlagal takšno menjalno pogodbo. Če bi predkupno pravico uveljavljala po sodni poti, bi lahko navedene parcele odkupila za približno sedem milijonov manj, torej za tri milijone. Tožilstvo Kanglerju očita zlorabo položaja in pravic z namenom, da bi drugemu pridobil protipravno korist, direktorju Javnega sklada za gospodarjenje Mojmirju Grmku pa, da mu je pri tem pomagal. V preiskavi so se znašli tudi nekateri drugi občinski uslužbenci, češ da niso preverili lokacijske informacije v zvezi s predkupno pravico za občinska zemljišča. Ima pa Franc Kangler na hiši pod Pohorjem že vse od takrat nova okna, ki mu jih je vgradil celjski MIK.

Sodnega epiloga te zgodbe še ni (in ne ve se, ali sploh bo), zadevo Toplarna pa je komisija za preprečevanje korupcije označila kot koruptivno dejanje.

Pohorske livade: za nagrado je "kupil" stanovanje V aferi Pohorske livade preiskovalci Kanglerju očitajo domnevno režiranje prostorskih sprememb za večmilijonski posel podjetja MTB. Podjetje MTB pred Kanglerjem ni beležilo ravno veliko prihodkov, so pa ti pozneje skokovito narasli. Tudi po zaslugi dobljenega posla za izgradnjo lutkovnega gledališča, pa čeprav je bila menda ravno ponudba MTB-ja znatno najmanj ugodna za občinski proračun. Tudi v tej zadevi je vložena ovadba, saj naj bi Kangler za nagrado "kupil" stanovanje od MTB-ja, dolgovi pa naj bi bili glede na policijske prisluhe po njegovih besedah poplačani prav z lutkovnim gledališčem.

640 tisoč evrov za Konstruktor Z ovadbo zoper Kanglerja se je končala tudi zgodba o financiranju mariborske tržnice na Vodnikovem trgu. Zdaj že pokojno podjetje Konstruktor bi moralo prestaviti komunalni kolektor, kar naj bi stalo okoli 490 tisoč evrov, a je mariborski župan podpisal novo pogodbo, s katero je breme financiranja prevalil na občino. Konstruktor naj bi od Maribora nato zahteval precej več, konkretno 640 tisoč evrov. Na to je že lani opozorilo računsko sodišče. Tožilstvo je zahtevalo dopolnitev ovadbe, Kangler pa naj bi v zahvalo od Konstruktorja dobil sliko Mersada Berbere, vredno deset tisoč evrov.

Poceni pravoslavna cerkev V primežu preiskovalcev se je v povezavi s Kanglerjem znašla celo mariborska Srbska pravoslavna cerkev, ki je kupila občinsko zemljišče po zelo ugodni ceni – 63,5 evra na kvadratni meter. Kriminalisti so na podlagi prisluhov posumili, da je zadevo usmerjal sam Kangler, ki naj bi v zameno računal na podporo mariborskih Srbov na zadnjih županskih volitvah. Sam župan je to pozneje ostro zanikal, češ da so bili srbski verniki edini, ki so se zanimali za nakup zemljišča.

Brezžična ptičja hišica V aferi Ptičja hiša so kriminalisti Kanglerja, Milico Simonič Stainer in Ivana Hanjška ter še tri druge ovadili, ker so posumili, da je Kangler spletno kamero, ki jo je namestil v ptičji hišici pred domačo hišo v Zimici, prejel od podjetja MCLine. Kangler naj bi po mnenju preiskovalcev prav temu podjetju omogočil, da vzpostavijo brezplačno brezžično omrežje v mestu. Pozneje so policisti ovadbo dopolnili, saj so posumili, da je Kangler direktorjem nekaterih občinskih podjetij naročil, naj od MCLina kupijo naprave za brezžično povezavo z internetom. Brez javnega razpisa, seveda.

Petnajst tisoč evrov za novinarja? V zagati zaradi prijateljstva z županom Kanglerjem pa se je našel tudi novinar Andrej Okreša, kandidat SLS na zadnjih občinskih volitvah. Ta naj bi za ugodno poročanje prejel približno 500 evrov na mesec oziroma okoli 15 tisoč evrov v dveh letih in pol. Na tožilstvu še proučujejo, ali je zadeva zrela za sodišče. Enako še razmišljajo tudi v zvezi z nakupom 33 bivalnih enot, pri čemer ob Kanglerju koruptivnih dejanj sumijo tudi direktorico stanovanjskega sklada Tanjo Vindiš Furman. Ne sumijo pa ju več nečednosti pri ustanavljanju družbe za bivanjsko oskrbo Dom pod gorco, saj je sodišče prisluhnilo pritožbam njunih zagovornikov, češ da "ne drži, da občina ne bi mogla ustanavljati takšnih pravnih subjektov" in da ne gre za neodplačno ravnanje z občinskim denarjem, saj naj bi občina pri tem pridobila poslovni delež.

Poskusil je preprečiti deložacijo Franc Kangler ima tudi socialni čut! To je dokazal, ko je poskušal svoj vpliv uporabiti tako, da je skušal posredovati pri odpisu dolga in preložitvi deložacije nekdanjega nogometaša Mirana Arnejčiča . Pri tem je poklical kar pomočnico direktorice stanovanjskega sklada in jo prosil za "pomoč". Kangler se je pozneje branil, da je skušal le pomagati človeku, ki ga je udarila socialna stiska. "Če je to greh, potem sem bil za to pripravljen stopiti tudi za rešetke," je dejal Kangler, ki je tudi tarnal, da je bila ovadba zložena na podlagi uličnih čenč. Ovadba je bila pozneje umaknjena, Arnejčič pa naj bi dolgove poravnal, vsaj po Kanglerjevih navedbah.

Stanovanje za Karin Ježovito Tista smetana na torti afer, s katero se bo Franc Kangler zapisal v zgodovino, pa je nedvomno luksuzno, 146 tisoč evrov vredno občinsko stanovanje in dve parkirni mesti, ki ga je kot nagrado za svoje sposobnosti v najem za 400 evrov na mesec dobila prej ljubljanska, zdaj pa mariborska vedeževalka Karin Ježovita. Da ji je Kangler lahko uredil tako stanovanje, je morala postati članica občinskega Sveta invalidov, kar je postala dan po objavi razpisa. To je kljub številnim vloženim kazenskim ovadbam sicer edina stvar, zaradi katere se je Franc Kangler do zdaj znašel pred sodiščem. Karin Ježovita je leta 2010 svojemu prijatelju Francu pravilno napovedala še en županski mandat. Le kaj bi mu napovedala danes?