Tomaž Gantar: Zdravstvenega sistema ni treba obrniti na glavo

V izjavi za medije po razpravi o prihodnji ureditvi financiranja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji je minister Gantar med drugim dejal, da bo treba razmišljati tudi v smer, da bi v zdravstveno blagajno prispevali določene davke. Ob tem sicer priznava, da si bo težko izboriti delež, ki ga državni proračun v veliko državah prispeva v zdravstveni sistem.

"Interventni zakon še vedno ni pokopan" Mednarodni strokovnjaki, ki so se udeležili današnje razprave, niso bili naklonjeni uvedbi dodatnih doplačil zdravil oziroma zdravstvenih storitev (t. i. participacija), s tem pa se strinja tudi Gantar.

Poudaril je, da bo rešitve financiranja zdravstva treba iskati tudi v večji solidarnosti pri vplačevanju. Solidarnost je bila v preteklosti dobro urejena, a so se v zadnjih letih s privatizacijo in bistveno večjimi deleži kapitalskih dobičkov razmere spremenile do te mere, da je to treba upoštevati pri korekciji zdravstva, je dejal.

Minister bo, kot je dejal, vztrajal pri uvedbi plačevanja prispevkov na kapitalske dobičke. To je predvideno v interventnem zakonu, a tega niso uspeli uskladiti z DL. Kot pravi, "interventni zakon še vedno ni pokopan". O njem in o zakonu o zdravstveni dejavnosti bodo po njegovih besedah tako govorili v četrtek s predsednico vlade Alenko Bratušek in preostalimi.

Minister verjame, da bodo pri tem dosegli konsenz. Se pa boji, da "je na teh stvareh preveč enostavnega razmišljanja in da posamezne skupine zagovarjajo interes manjših skupin, kar pa ni v prid prebivalcem". Obljubil je, da se bo potrudil v zakon vključiti čim več ukrepov, ki so bili sprva predvideni. Sicer pa bo s temi ukrepi poskušal prihodnjič, znotraj reforme. "Dejstvo je, da je to edina pot," je dodal.

ZSSS poziva k "dokapitalizaciji zdravstvenega sistema" V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa vlado in poslance v odprtem pismu sprašujejo, zakaj dopuščajo, da je reševanje zdravstvenega sistema postalo plen interesnih lobijev in politične blokade. Ob zadnjih dogajanjih glede izvajanja ukrepov na podlagi zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank jih pozivajo, naj z enako zavzetostjo "dokapitalizirajo" tudi zdravstveni sistem.

V ZSSS poudarjajo, da je pravica do zdravstvenega varstva ustavno zapisana kategorija. Zato vlado in poslance sprašujejo, kako je z dokapitalizacijo zdravja. Odločitev stranke DL, da prejšnji teden zavrne predlog interventnega zakona za zdravstvo, so v pismu označili za politično blokado.

Gantar je ob tem dejal, da bi bilo za dokapitalizacijo v zdravstvu potrebnih okoli sto milijonov evrov, kar bi rešilo problem in zdravstvu dalo čas za organizacijske spremembe. Te je treba po njegovih besedah sprejeti čim prej.

Na vprašanje, ali je takšna dokapitalizacija realna, je Gantar odgovoril, da si to v tem trenutku težko predstavlja glede na to, da je obremenjen z razpravami in ve, kaj se dogaja na področju države in integralnega proračuna. Ob tem pa je dejal, da če bi pustili zlom slovenskega zdravstvenega sistema, bi bila to verjetno "ena največjih napak, ki bi jih lahko naredili v tem času".

DL: Dolivanje dodatnega denarja v sistem ni začetek reševanja problema" Na odprto pismo ZSSS so se odzvali tudi v stranki DL. Na svoji spletni strani so zapisali, da so Gantarju ob predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zastavili vprašanja, in sicer kako bo višanje prispevnih stopenj prispevalo k zmanjšanju korupcije v zdravstvu, kako bo omenjeno višanje prispevalo k odpravi ali vsaj skrajšanju čakalnih vrst ter kako bomo z višanjem prispevnih stopenj znižali stroške zdravil in materiala.

"Ker na ta ključna vprašanja nismo dobili konkretnega odgovora, smo se odločili, da zadržimo svojo podporo interventnemu zakonu," so zapisali in dodali, da se zavedajo, da je stanje v zdravstvu kritično ter da ga je treba začeti reševati takoj. "Menimo pa, da dolivanje dodatnega denarja v sistem, iz katerega potem nenadzorovano odteka, ni začetek reševanja problema," so zapisali.