To je tajna zločinska organizacija, ki je desetletja ustrahovala Slovence

Nekdanjega slovenskega predsednika in kandidata za generalnega sekretarja Združenih narodov Danila Türka je opazovala nekdanja tajna politična policija v jugoslovanskem komunističnem režimu Udba. O njem je zbirala podatke in ga vabila k sodelovanju, saj je bil po njeni oceni primeren za sodelavca, je poročal Pop TV.

"Udbovci so videli, da hodi v ameriški center, kjer je bil v stiku s predavatelji. Zdel se jim je primerna pridobitev, da bi poročal o dogajanju v centru, ki so ga omrežili s prisluškovalnimi napravami, nadzorom pošte in številnimi sodelavci, ki so poročali o dogajanju v centru. V Türku so videli nekoga, ki bi jim lahko koristil, sicer ga ne bi povabili na razgovor. Načrtovali so, da ga bodo pridobili za sodelovanje," pojasnjuje raziskovalec polpretekle zgodovine Igor Omerza.

Türk predaval na šoli za policiste in udbovce

Po njegovih besedah bi za odgovor na vprašanje, ali je Türk privolil v sodelovanje z Udbo, morali pregledati okoli dva tisoč strani dokumentacije.  

Türk je bil sicer v tistem času predavatelj na visoki šoli za notranje zadeve, na kateri so predavali številni udbovci. Tudi pobudo za ustanovitev šole, na kateri so se izobraževale policijske in udbovske strukture, je dala Udba, razlaga Omerza.

"O načrtih oziroma namerah nekdanje Službe državne varnosti (SDV), da bi me poleti 1984 angažirala pri njenem spremljanju Ameriškega informativnega centra v Ljubljani, ne vem ničesar ... Takrat kot docent mednarodnega prava in človekovih pravic bi seveda tak predlog odklonil. To so verjetno razumeli tudi v SDV," se je po poročanju časnika Večer odzval Danilo Türk.

  "Sodelavci Udbe so bili poleg voznikov, snažilk in receptorjev tudi ugledni ljudje, intelektualci, ki so bili v vrhovih družbene elite, nekateri pa imajo še danes velik vpliv. To sem čutil, ko so dvakrat hoteli preprečiti odprtost udbovskih arhivov. Formalno seveda Udba kot organizacija ne obstaja več, kot omrežje z vplivom pa zagotovo," poudarja raziskovalec polpretekle zgodovine Igor Omerza. Foto: Ana Kovač

"Udba je bila eno glavnih orožij za preprečevanje opozicije"

"Udba je bila tajna politična policija jugoslovanskega in republiških političnih vodstev v nekdanji Jugoslaviji, bila je pod nadzorom komunističnega partijskega vrha, ki mu je poročala o svojem delovanju. Bila je eno glavnih orožij za preprečevanje vsakršne opozicije nedemokratičnemu enostrankarskemu režimu," pojasnjuje Omerza.

Kot pravi, je ljudi začela zatirati že leta 1941 ustanovljena varnostno-obveščevalna služba, ki je izvajala likvidacije. Po vojni je nato nastala Udba (srbsko Uprava državne bezbednosti), ki je še leta 1988, potem, ko se je leta 1966 preimenovala v Službo državne varnosti (SDV), sodelovala pri poskusu likvidacije hrvaškega državljana.

Udba je bila torej "v določenem delu zločinska, kriminalna in teroristična, v drugem, sicer manj pomembnem delu pa tudi obveščevalna organizacija, a njena najpomembnejša funkcija je bila varovanje zdaj že propadlega družbenega reda".

"Udba je delovala predvsem na področju medijev"

"Svoje lovke so udbovci imeli povsod. Prišli so, kamor so hoteli. Če niso imeli sodelavcev in virov, so ljudem prisluškovali, jih zasledovali in vabili na informativne pogovore. Delovali so na vseh mogočih področjih, od zdravstva, kulture do politike, predvsem pa medijev. Kdor je šel v tujino, skoraj ni mogel mimo Udbe. Preučevali so tudi družinske zadeve, saj so na podlagi tega izsiljevali ljudi, da so jim morda kaj povedali ali privolili v sodelovanje," poudarja Omerza

Sodelavce so po njegovih besedah dobili na podlagi:

- patriotizma,

- strahu, da bi z zavrnitvijo sodelovanja ogrozili svoje kariere ali življenje,

- denarja in

- grožnje s kompromitacijo. Če so vedeli, da je kdo homoseksualec, da ima družinske skrivnosti ali kriminalno preteklost, so ga s tem izsiljevali.

Danila Türka je opazovala nekdanja tajna politična policija v jugoslovanskem komunističnem režimu Udba. O njem je zbirala podatke in ga vabila k sodelovanju, saj je bil po njeni oceni primeren za sodelavca. Foto: Matej Povše

Kakšen vpliv imajo nekdanji udbovci danes?

"Še vedno velik. Sodelavci Udbe so bili poleg voznikov, snažilk in receptorjev tudi ugledni ljudje, intelektualci, ki so bili v vrhovih družbene elite, nekateri pa imajo še danes velik vpliv. To sem čutil, ko so dvakrat hoteli preprečiti odprtost udbovskih arhivov. Formalno seveda Udba kot organizacija ne obstaja več, kot omrežje z vplivom pa zagotovo. Predvsem tisti udbovci, ki poznajo sodelavce, jih lahko izsiljujejo, ker imajo moč kompromitacije, zato je dobro, da se vse to razkrije in tako izgubi ta moč vplivanja na ljudi," trdi Omerza.

"Tudi predsednik republike Borut Pahor je javno povedal, da politiko vodijo ali nanjo vplivajo strici iz ozadja, ki jih ni hotel imenovati. Verjetno je mislil na ekipo Milana Kučana, Janeza Zemljariča, Silva Gorenca in drugih. Predstavljam si, da je imel v mislih to ekipo, ki je bila udbovsko politično močna. Vedeti morate, da je Udbo vodila politika, in tisti, ki so vodili Udbo, so močni še danes. Predsednika centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Kučan in Andrej Marinc sta bila v vrhu tistih, ki so bili seznanjeni z delovanjem Udbe. Njim je Udba pošiljala poročila in oni so dajali usmeritve. Udba je bila tehnična služba za vzdrževanje režima, v kateri so imeli ljudje zelo oprane možgane," je sklenil.