To je bila mavrična koalicija, ki je Sloveniji prinesla osamosvojitev (video)

Predsednik države Borut Pahor je danes sprejel nekatere udeležence prvih sestankov koalicije Demosa. Prvi ustanovni sestanek Demosa je bil 27. novembra 1989, 4. decembra 1989 pa so s podpisom formalno ustanovili Demokratično opozicijo Slovenije, s kratico Demos.

Kdo je bil najprej v Demosu Prvi člani te koalicije so bili Slovenska demokratična zveza (SDZ), Slovenski krščanski demokrati (SKD) in Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), tj. Pučnikovi socialdemokrati. 8. januarja 1990 so k Demosu pristopili še Zeleni Slovenije, Slovenska kmečka zveza (SKZ), pozneje še Slovenska obrtniška stranka (SOS) in upokojenska stranka Sivi panterji.

Po zmagi na aprilskih volitvah leta 1990 je koalicija Demos oblikovala osamosvojitveno vlado, ki jo je vodil krščanski demokrat Lojze Peterle. Ta je tudi predlagal današnje srečanje s predsednikom države.

Kdo je prišel k Pahorju? Na srečanje so prišli še: Dimitrij Rupel, Ivan Oman, Leo Šešerko, Andrej Magajna, Dušan Plut, Rajko Pirnat, Vitomir Gros in Marjan Podobnik.

Nekateri od ustanoviteljev Demosa so že pokojni – Pahor je poleg Katje Boh izpostavil nestorja slovenske države, kot ga je poimenoval, Jožeta Pučnika, predsednika koalicije Demos. Hubert Požarnik pa je v tujini.

Pisana koalicija, ki je prinesla osamosvojitev Po srečanju s Pahorjem je Peterle poudaril, da je bila ustanovitev Demosa eden od dogodkov, ki so vodili v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Demos je prišel z državotvornim projektom in zanj angažiral slovensko javnost, je pojasnil Peterle in dodal, da je bil Demos pisana koalicija – nikoli prej in tudi nikoli pozneje ni bilo tako pisane koalicije.

Pahor je povedal, da ustanovitev Demosa spada med pomembne dogodke tako kot med drugim še odhod delegacije Zveze komunistov Slovenije s kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, razpis in izpeljava prvih demokratičnih volitev spomladi 1990, sestanek v Poljčah jeseni 1990, ko se je Demos odločil za plebiscit, dogovor vseh strank o plebiscitu …

Pahor: Če smo pogumni in vizionarski, lahko presežemo razlike Kot je poudaril, takrat Slovenci nismo imeli o vsem istega mnenja, a smo zmogli, ker smo bili dovolj pogumni in vizionarski, zgodovinske okoliščine obrniti sebi v prid.

Rupel, prvi predsednik SDZ in poleg Janeza Janše in Igorja Bavčarja eden od ključnih ministrov osamosvojitvene vlade, je poudaril, da je bilo pred Demosom v Sloveniji veliko domoljubja, toda Demos je prvi prišel z državotvorno idejo. Kot je še povedal, je Pahorju predlagal raziskovalni projekt enciklopedije slovenske osamosvojitve.

Slovenija kot brodolomec brez vizije Šešerko, v času Demosa vidni član Zelenih Slovenije, je dejal, da se nekateri ekološki cilji v programu Demosa, kot je zaprtje jedrske elektrarne Krško, pozneje niso uresničili. Vendar bi, če bi bilo treba, še enkrat šli po isti poti.

Njegov takratni strankarski kolega Plut, predsednik Zelenih Slovenije, je pojasnil, da je bil Demos mavrična koalicija in da je bilo temeljno poslanstvo Demosa: če imamo skupno vizijo, ki presega ideološke okvire, potem smo Slovenci sposobni to vizijo uresničiti. Zdaj pa nimamo te vizije, smo kot brodolomci, je še dejal.

Demos kot zgled enotnosti Pirnat je dejal, da je Slovenija izkoristila trenutek po padcu berlinskega zidu, da se je osamosvojila. Demos je bil po njegovih besedah zgled enotnosti. Je proti politični instrumentalizaciji Demosa in je proti delitvam, saj nas te ne bodo prepeljale iz krize.

Tudi Podobnik je poudaril, da je Demosu uspel osnovni cilj – osamosvojitev Slovenije. Po njegovih besedah je v Sloveniji potrebno spoštovanje do vseh, ki so se borili proti trem totalitarizmom, in vsem žrtvam teh totalitarizmov.

Kmečki punt leta 1988, novi Demos in narodna sprava Oman, predsednik SKZ, je spomnil na ustanovitev SKZ maja 1988. Opisal jo je kot slovenski kmečki punt. Magajne je prepričan, da Slovenija potrebuje novi Demos, predlagal je ime Gibanje za novo republiko, Gros pa današnje srečanje vidi kot gradnik k slovenski narodni spravi.

Kaj pa se je na koncu zgodilo s koalicijo Demos? Mavrična – po Plutovih besedah – ali pisana koalicija – po Peterletovih besedah – se je po uspešni osamosvojitvi začela vse bolj krhati (glavno jabolko spora je bilo, kakšno metodo privatizacije družbene lastnine uzakoniti). Demos je dokončno razpadel 30. decembra 1991.