Slovenija je v EU z zaščiteno označbo porekla poleg terana, o katerem se zaradi tožbe zadnje čase več govori, zaščitila več živil in vin. Objavljamo seznam vseh zaščitenih slovenskih proizvodov.
Slovenija toži Evropsko komisijo, ker je Hrvaški dodelila izjemo pri uporabi imena teran. Slovenija je namreč teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla. Več v članku Vojna za teran.
Po obravnavi na nobeni strani niso dajali uradnih izjav, neuradno pa je bilo mogoče slišati, da je izid zelo nehvaležno napovedovati.
Bistvo neuradnih komentarjev po koncu obravnave je: kakršen koli je vtis po triurni obravnavi, izkušnje kažejo, da je na podlagi vtisa nemogoče sklepati o izidu. Poleg tega je bil v obravnavi osvetljen le del celotnega primera, ki je kompleksen. Za razliko od Sodišča EU na splošnem sodišču ni mnenja pravobranilca. Naslednji korak je torej sodba, ki se pričakuje do konca prihodnjega leta.
Ko govorimo o oznaki zaščitena označba porekla, moramo bralca opozoriti na podobno shemo zaščitena geografska označba, ki je prav tako evropska shema kakovosti in ima podoben znak kot zaščitena označba porekla.
Teran ima zaščiteno označbo porekla, kar pomeni, da mora biti v celoti pridelan v Sloveniji, tudi grozdje mora biti z določenega geografskega območja.
Pri proizvodih, ki imajo kot teran zaščiteno označbo porekla, morajo vsi postopki pridelave in predelave potekati na predpisanem geografskem območju, s katerega morajo biti tudi vse uporabljene surovine. Živila, ki jih je tako zaščitila Slovenija, so torej izdelana v Sloveniji, imeti pa morajo tudi slovenske surovine.
Pri shemi zaščitena geografska označba pa ni nujno, da tudi surovine prihajajo z določenega geografskega območja. Z zaščiteno geografsko označbo so označeni kmetijski pridelki in živila, ki so pridelani ali predelani na določenem geografskem območju, njihovo kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda pa je mogoče pripisati temu geografskemu območju.
Na določenem geografskem območju mora biti torej opravljena le bistvena faza predelave, surovine pa so lahko iz tujine.
Kranjska klobasa ima zaščiteno geografsko označbo, kar pomeni, da so sestavine lahko tudi iz tujine.
Prašičje stegno, ki je, na primer, iz Madžarske in je zorjeno na Krasu, kjer so posebne podnebne značilnosti, je tako lahko označeno kot kraški pršut z zaščiteno geografsko označbo. Več v članku Tudi pršut iz madžarskega prašiča se lahko imenuje kraški pršut.
Z zaščiteno geografsko označbo je v Sloveniji poleg kraškega pršuta označeno več proizvodov, med drugim kranjska klobasa.
*Proizvod je zaščiten, vendar za njegovo proizvodnjo trenutno ni certificiran noben proizvajalec.
*Proizvod je zaščiten, vendar za njegovo proizvodnjo trenutno ni certificiran noben proizvajalec.
Preberite še:
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.