Slovenija je v EU z zaščiteno označbo porekla poleg terana, o katerem se zaradi tožbe zadnje čase več govori, zaščitila več živil in vin. Objavljamo seznam vseh zaščitenih slovenskih proizvodov.
Slovenija toži Evropsko komisijo, ker je Hrvaški dodelila izjemo pri uporabi imena teran. Slovenija je namreč teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla. Več v članku Vojna za teran.
Po soočenju stališč na Sodišču EU izid nehvaležno napovedovati
Po obravnavi na nobeni strani niso dajali uradnih izjav, neuradno pa je bilo mogoče slišati, da je izid zelo nehvaležno napovedovati.
Bistvo neuradnih komentarjev po koncu obravnave je: kakršen koli je vtis po triurni obravnavi, izkušnje kažejo, da je na podlagi vtisa nemogoče sklepati o izidu. Poleg tega je bil v obravnavi osvetljen le del celotnega primera, ki je kompleksen. Za razliko od Sodišča EU na splošnem sodišču ni mnenja pravobranilca. Naslednji korak je torej sodba, ki se pričakuje do konca prihodnjega leta.
Surovine morajo biti s predpisanega območja
Ko govorimo o oznaki zaščitena označba porekla, moramo bralca opozoriti na podobno shemo zaščitena geografska označba, ki je prav tako evropska shema kakovosti in ima podoben znak kot zaščitena označba porekla.
Teran ima zaščiteno označbo porekla, kar pomeni, da mora biti v celoti pridelan v Sloveniji, tudi grozdje mora biti z določenega geografskega območja. Foto: Tina Deu-Siol.net
Teran in piranska sol: grozdje in sol morata biti z določenega območja
Pri proizvodih, ki imajo kot teran zaščiteno označbo porekla, morajo vsi postopki pridelave in predelave potekati na predpisanem geografskem območju, s katerega morajo biti tudi vse uporabljene surovine. Živila, ki jih je tako zaščitila Slovenija, so torej izdelana v Sloveniji, imeti pa morajo tudi slovenske surovine.
Kraški pršut in kranjska klobasa: meso je lahko iz tujine
Pri shemi zaščitena geografska označba pa ni nujno, da tudi surovine prihajajo z določenega geografskega območja. Z zaščiteno geografsko označbo so označeni kmetijski pridelki in živila, ki so pridelani ali predelani na določenem geografskem območju, njihovo kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda pa je mogoče pripisati temu geografskemu območju.
Na določenem geografskem območju mora biti torej opravljena le bistvena faza predelave, surovine pa so lahko iz tujine.
Kranjska klobasa ima zaščiteno geografsko označbo, kar pomeni, da so sestavine lahko tudi iz tujine. Foto: Ana Kovač
Prašičje stegno, ki je, na primer, iz Madžarske in je zorjeno na Krasu, kjer so posebne podnebne značilnosti, je tako lahko označeno kot kraški pršut z zaščiteno geografsko označbo. Več v članku Tudi pršut iz madžarskega prašiča se lahko imenuje kraški pršut.
Z zaščiteno geografsko označbo je v Sloveniji poleg kraškega pršuta označeno več proizvodov, med drugim kranjska klobasa.
Seznam proizvodov, ki jih je Slovenija zavarovala z zaščiteno označbo porekla (ZOP) (tudi sestavine morajo biti z določenega geografskega območja):
sir tolminc,
piranska sol,
bovški sir,
ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre,
sir mohant,
kočevski gozdni med,
kraški med,
oljčno olje Istra,
nanoški sir*,
istrski pršut*,
vina: bizeljčan, cviček, belokranjec, metliška črnina in teran.
Zaščitne označbe vin, ki so imena vinorodnih okolišev: Goriška brda, Vipavska dolina, Slovenska Istra, Kras, Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Bela krajina, Dolenjska.
*Proizvod je zaščiten, vendar za njegovo proizvodnjo trenutno ni certificiran noben proizvajalec.
Seznam proizvodov, ki jih je Slovenija zavarovala z zaščiteno geografsko označbo (ZGO) (sestavine so lahko iz tujine):
kraški pršut,
zgornjesavinjski želodec,
štajersko-prekmursko bučno olje,
prleška tünka,
kraška panceta,
ptujski lük,
slovenski med,
kraški zašink,
kranjska klobasa,
prekmurska šunka,
jajca izpod kamniških planin,
štajerski hmelj,
šebreljski želodec*.
*Proizvod je zaščiten, vendar za njegovo proizvodnjo trenutno ni certificiran noben proizvajalec.
Zame je to tudi en sam blef! Že par let nisem jedla okusne Kranjske klobase. Lahko piše na embalaži.... samo ni to to, kar dobiš v trgovinah! Pa teran?? Vsak kmet ima zase svoje proizvode. Kar prodaja, je za 40% slabše. Pa to je jasno že od nekdaj. Pa še dražje!
Nasploh so te zaščite sporne in vprašanje če to pomeni kako dodano vrednost razen hranjenja določenih egov. Da zaščitiš NaCl je malo mimo. Medicinska znanost trdi, da 1kg soli odraslemu človeku zadostuje za skoraj 2 leti, Piransko pa naj bi jedli kar z žlicami. Kraškega pršuta pa že dolgo ni več lahko dobiti. So le še suhe mesnine, ki se utaplajo v soli. Pa še ta verjetno ni piranska.
Komentarji
3Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Zame je to tudi en sam blef! Že par let nisem jedla okusne Kranjske klobase. Lahko piše na embalaži.... samo ni to to, kar dobiš v trgovinah! Pa teran?? Vsak kmet ima zase svoje proizvode. Kar prodaja, je za 40% slabše. Pa to je jasno že od nekdaj. Pa še dražje!
0 0Nasploh so te zaščite sporne in vprašanje če to pomeni kako dodano vrednost razen hranjenja določenih egov. Da zaščitiš NaCl je malo mimo. Medicinska znanost trdi, da 1kg soli odraslemu človeku zadostuje za skoraj 2 leti, Piransko pa naj bi jedli kar z žlicami. Kraškega pršuta pa že dolgo ni več lahko dobiti. So le še suhe mesnine, ki se utaplajo v soli. Pa še ta verjetno ni piranska.
+2 - 2Hm, ime Kraški pršut,meso pa iz Belgije , Madžarske .... To ni to. 😎
+3 - 3