SiolNET. Novice Slovenija
2,25

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Študentski servisi: Levica bi jih ukinila, sami poudarjajo, da brez njih ne bo šlo #video

2,25

termometer

Ukinitev študentskih servisov je eden od projektov Levice, ki si ga je zadala ob podpisu dogovora s koalicijskimi partnerji. Študentski servisi poberejo slabih deset milijonov evrov na leto, njihove zadolžitve pa bi po predlogu Levice prevzel zavod za zaposlovanje. Kaj pravijo v študentskih servisih?

Glavni očitek Levice je, da zavarovalnice na račun dopolnilnega zavarovanja predvsem mastno zaslužijo in podoben očitek je pri študentskem delu. Študentski servisi pobirajo provizijo, ki bi jo lahko namenili za štipendije - zato bi jih morali ukiniti.

Če so bili še pred nekaj leti prostori študentskih servisov polni, je stanje zdaj povsem drugačno. Prazna pisarna in tri uslužbenke - vse se dogaja prek spleta. 

"Natanko takrat imajo vsa ta prosta dela tam in jih lahko vidijo in se javijo," je za Planet povedala Saša Praček iz e-študentskega servisa v Domžalah.

Prek servisa dela 100 tisoč študentov

V študentskih servisih je zaposlenih 200 ljudi, prek servisa delo opravlja 100 tisoč dijakov in študentov, prek njih delovno silo išče 30 tisoč delodajalcev. Zdaj bi Levica rada to spremenila in ukinila študentske servise, njihovo delo pa naložila zavodu za zaposlovanje.

Študenti Foto: STA "Mislimo, da je predlog čisto neutemeljen in da ni bila narejena nobena analiza. Mi nismo bili povabljeni na razpravo oziroma predstavitev tega sistema," je dodala Pračkova.

A v Levici vztrajajo, da bi s tem v državno blagajno prišlo dodatnih sedem milijonov evrov za štipendije.

"To je konzervativna ocena. Toliko približno gre zdaj v obliki koncesij študentskim servisom," je pojasnil Matej T. Vatovec iz Levice.

"Glede na to, da bo moral zavod verjetno zaposliti nove ljudi in pa vzpostaviti informacijski sistem, ki je zelo kompleksen, je vprašanje, koliko denarja bi ostalo," je študentske servise branila Pračkova.

komolec fizioterapija zdravnik Novice Plača začetnika v Avstriji vsaj dvakrat višja kot pri nas #video

Zavod za zaposlovanje brez konkretnih odgovorov

Na zavodu za zaposlovanje so bili kratki pri odgovoru na vprašanje, ali imajo dovolj zmogljivosti, da bi lahko opravljali delo študentskih servisov, in ali je kdo v zvezi s tem predlogom stopil v stik z njimi in jih povprašal za mnenje.

"Na vprašanja ne moremo konkretno odgovoriti, saj še ni sprejete nobene dokončne rešitve. Ko bodo zadeve jasne, bomo o tem obvestili tudi javnost," so zapisali v odgovoru.

Matej Tašner Vatovec Foto: Ana Kovač

"Pri pripravi sporazuma smo se posvetovali z vsemi pristojnimi ministrstvi, tudi z ministrico za delo, in za ta konkreten predlog je ministrica dala zeleno luč oziroma podporo reševanju te težave," pa je dejal Vatovec.

"Na zavodu za zaposlovanje se ukvarjajo z zelo drugačno dejavnostjo"

Na ministrstvu se nam danes niso oglasili, so pa v študentskih servisih prepričani, da bo ta predlog težko uresničiti.

"Na zavodu za zaposlovanje se ukvarjajo z zelo drugačno dejavnostjo. Z brezposelnimi delajo dolgoročno. Pri študentskem servisu pa je povsem drugače, ker na primer podjetje potrebuje nekoga za delo že čez tri ure," je Pračkova pojasnila, zakaj zavod za zaposlovanje ni primeren za opravljanje dela, ki je zdaj pod okriljem študentskih servisov.

Predlog bi po časovnici sicer moral že ta mesec v DZ, a bo, zaradi zapletov pri podpisu sporazuma, vložen maja.

Koliko pogače si odrežejo študentski servisi?

Študenti Foto: STA Študentje dobijo v žep 60 odstotkov vsega zaslužka. Država za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje pobere približno 28 odstotkov. Za štipendije in študentske organizacije gre slabih devet odstotkov. No, in tisto kar gre Levici najbolj v nos, je znesek, ki ga prejmejo študentski servisi: gre za slabe tri odstotke vsega zaslužka oziroma slabih deset milijonov evrov.

Na podlagi teh podatkov bi bila torej morda tista prava pot za rešitev socialnega statusa študentov to, da bi jim država pustila kaj več zaslužka kot le 60 odstotkov.

Projekti, ki jih ima Levica zapisane v sporazumu s koalicijskimi strankami

Vsi predlogi so seveda naravnani v smeri države, bolj prijazne do državljanov, in v teoriji zvenijo dobro, a se pri številnih zaplete v praksi, so poročali v oddaji Danes na Planetu.

Levica bi letos rada vse tako imenovane "zunanje" delavce v javnem sektorju zaposlila, med njimi so na primer čistilke in varnostniki.

Letos naj bi tudi odpravili prekarno delo oziroma to novo definirali: pri tem bi radi spremenili področno zakonodajo tako, da bi specializacijo nadomestila redna delovna razmerja.

Prav tako bi radi ukinili dopolnilno zavarovanje - o tem smo tudi pri nas že veliko govorili. Mnenja na tem področju se krešejo. Nekdanji zdravstveni minister Samo Fakin je bil proti taki ukinitvi, zdajšnji minister Aleš Šabeder pa je ob tem vprašanju previden in pravi, da bo potreben temeljit razmislek.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin