"Stroga ločnica med zasebnim in javnim zdravstvom bi sesula sistem" (video)

Možina namreč opozarja, da stroge ločnice med javnim in zasebnim zdravstvom ni mogoče vzpostaviti, saj bi se sicer javno zdravstvo v trenutku sesulo. Priznava pa, da mora biti sistem dobro reguliran in transparenten.

Možina je v izjavi za medije po objavi načelnega mnenja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) glede ocene ugotovljenih tveganj v zdravstvenem sistemu opozoril, da bi se javni zdravstveni sistem ob strogi ločnici med javnim in zasebnim sesul, saj je v javnem zdravstvu premalo zdravnikov, da bi lahko v rednem času opravili vse zdravstvene storitve v rednem delovnem času. "V takih razmerah je logično, da zdravniki delajo več, kot je običajen delovni mesec," je dejal. Opozoril je, da pri nas manjka 1000 zdravnikov oz. jih je tretjino manj, kot je povprečje zdravnikov na 100.000 ljudi v EU.

Vse oblike dela veljajo za vse državljane "Če bi potegnili takšno ločnico, da bi zdravnikom prepovedali, da delajo še drugje, potem bi se čakalne dobe in vrste bistveno podaljšale," je dodal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Opozoril je, da so vse oblike dela po d. o. o. in s. p. in podjemnih pogodbah zakonite in veljajo za vse državljane.

Oba pa sta kot sporno ocenila dejstvo, ki ga KPK objavlja v načelnem mnenju, da polovica zdravnikov pri matičnem delodajalcu ni zaprosila za dovoljenje za delo drugje. "Če so pravilniki, jih je treba spoštovati," pravi Možina, Kuštrin pa dodaja, da so se soglasja dajala "precej od oka" oz. po simpatijah. "Ker država funkcionira po balkansko, so se nekateri zdravniki temu sistemu prilagodili in so pri drugem delodajalcu delali brez potrebnega soglasja," pravi predsednik Fidesa.

Kuštrin je tudi opozoril, da je na zdravnike "dvoživke", ki svoje hkratno delovanje v javnem in zasebnem zdravstvu zlorabljajo tako, da bolnike preko zasebnih ambulant uvrščajo na čakalne vrste v javnem zdravstvu, opozarjal že nekdanjega ministra za zdravje Dorjana Marušiča, za problem pa naj bi vedel tudi nekdanji minister Tomaž Gantar. "Vsi so vedeli, kaj se dogaja, pa noben ni nič naredil," je dejal.

"Lahko bi imeli tudi 10 novih zakonov, ampak če ne bodo vsi opravljali svojega dela ..." Nadzor je tako po njegovem mnenju nujen, saj bi "lahko imeli tudi 10 novih zakonov, ampak če ne bodo vsi opravljali svojega dela, torej direktorji in predstojniki, nam noben zakon in pravilnik ne bo pomagal", je dejal. Dodal je, da ga moti, da se zaradi takšnih primerov meče slabo luč na celotno zdravstvo. "Že dve leti ponujamo rešitve, ki bi stvari naredile tako transparentne, da ne bi mogli ničesar očitati," je spomnil.

Možino sicer čudi, da je bilo poročilo KPK objavljeno ravno v sredo, medtem ko je staro že mesec dni. V sredo je koordinacija zdravniških organizacij opozorila na nujnost reforme, prav tako zahtevajo takojšnjo finančno stabilizacijo zdravstva, kar bi stalo okoli 200 milijonov evrov, in reševanje urgentnih problemov.

Ugotovitve KPK po oceni ministrstva za zdravje zaskrbljujoče Ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o sistemski korupciji v zdravstvu so zaskrbljujoče, ocenjujejo na ministrstvu za zdravje in napovedujejo ukrepe za boj proti korupciji. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa mnenje KPK vidijo tudi kot resno opozorilo, da Zdravniška zbornica Slovenije nadzora ne izvaja v zadostni meri.

KPK je v svojem poročilu pozvala Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da naj z vso skrbnostjo pristopi k nadzoru nad čakalnimi vrstami pacientov. Več priporočil je podala tudi ministrstvu za zdravje, a so tam pojasnili, da sistemskega načelnega mnenja KPK še niso prejeli, pač pa so bili o njem seznanjeni iz medijev. So pa ugotovitve KPK, ki kažejo na sistemsko korupcijo v zdravstvu, po njihovi oceni zaskrbljujoče. Napovedali so, da bodo podrobno preučili mnenje in v skladu z usmeritvami vlade v boju proti korupciji pripravili ukrepe.

ZZZS o štirih vrstah nadzorov Na ministrstvu ob tem pričakujejo, da bodo v najkrajšem možnem času ustrezno ukrepali tudi vsi v mnenju našteti nosilci odgovornosti za preprečitev sistemske korupcije: tako vodstva javnih zdravstvenih zavodov kot tudi sveti javnih zdravstvenih zavodov, občine, zdravstveni inšpektorat in ZZZS.

Iz strokovne službe ZZZS pa so v zvezi z neupravičenim preskakovanjem čakalnih vrst zapisali, da se skladno z zakonom o zdravstveni dejavnosti za zagotovitev strokovnosti dela zdravstvenih delavcev in izvajalcev zdravstvenih storitev izvajajo štiri vrste nadzorov.

Na mnenje KPK so se odzvali tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC). Zapisali so, da je v. d. generalnega direktorja Simon Vrhunec v državnemu zboru, na Odboru za zdravstvo o javni predstavitvi o aktualnih problemih na področju zdravstva že 23. januarja 2014 opozoril, da Slovenija potrebuje "tak zdravstveni sistem, ki bo zagotavljal zdravstvene pravice, zdravstvene dobrine vsem državljanom". "V zvezi s tem je vladi državnemu zboru predlagal sprejetje zakonodaje, ki bo uredila prepletanje javnega in zasebnega," so zapisali.

V UKC so se v pisni izjavi dotaknili tudi dodatnega delo zdravnikov brez dovoljenj. "Ob tem je treba poudariti, da smo v UKC Ljubljana že konec leta 2009 sprejeli Pravilnik za izdajo soglasij za delo izven UKC Ljubljana in ga izvajamo od začetka leta 2010 dalje," so med drugim zapisali.

S tem, ko v UKC Ljubljana svojim zaposlenim izdamo soglasje za delo v drugem javnem zavodu, pri koncesionarju ali v zasebnih institucijah, skrajšujemo čakalne dobe in omogočamo, da državljani Slovenije lažje in hitreje pridejo do vrhunskih specialistov, ki jih imamo v UKC Ljubljana, še poudarjajo.