Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
21. 2. 2008,
16.17

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Četrtek, 21. 2. 2008, 16.17

8 let

Strasbourg zaradi sodnih zaostankov naložil plačilo Sloveniji

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je razsodilo v enem primeru proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov in tožniku priznalo 9000 evrov odškodnine in 1000 evrov sodnih stroškov.

Slovenija je kršila 6. člen Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin

Sodišče je ugotovilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila 6. člen Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki govori o pravici do poštenega sojenja v razumnem roku, in 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega varstva pred domačimi sodišči.

Denarno odškodnino mora Slovenija tožniku Igorju Levsteku, ki se je na sodišče v Strasbourgu leta 1999 pritožil zaradi sodnih zaostankov pri njegovih zahtevkih v zvezi s po drugi svetovni vojni nacionaliziranim imetjem, plačati v treh mesecih po pravnomočnosti razsodbe. Gre sicer za razsodbo v primeru Knez in drugi proti Sloveniji.

Evropsko sodišče za človekove pravice je zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji prvič razsodilo oktobra 2005 v primeru Lukenda. Takrat je tudi zapisalo, da zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih meni, da so predolgi sodni postopki v Sloveniji velika težava. Ljubljana je zatem oblikovala t.i. projekt Lukenda, katerega cilj je odprava sodnih zaostankov do konca leta 2010.

Sodišče v Strasbourgu se ukvarja samo s primeri, ki so bili zaključeni pred 2007 Sodišče v Strasbourgu je sicer maja lani v primeru Grzinčič proti Sloveniji razsodilo, da ima Slovenija od 1. januarja 2007 učinkovito pravno sredstvo za varstvo pravice do sojenja v razumnem roku oziroma pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče v Strasbourgu je tako zdaj pristojno le za primere, ki so bili pred slovenskimi sodišči zaključeni pred 1. januarjem 2007.

Ne spreglejte