Strah pred premeščanjem na zavodih za zdravstveno varstvo neutemeljen

Argumente, s katerimi utemeljujejo svoje nasprotovanje reorganizaciji regijskih zavodov za zdravstveno varstvo na temelju v državnem zboru sprejete novele zakona o zdravstveni dejavnosti, je v včeraj objavljenem intervjuju za Planet Siol.net pojasnila Alenka Štorman, direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.

Za odziv na stališča celjskega zavoda za zdravstveno varstvo, ki govori v imenu vseh regijskih zavodov za varstvo v državi o reorganizaciji in domnevni centralizaciji dejavnosti javnega zdravja, pa smo se obrnili na ministrstvo za zdravje, ki je tudi predlagatelj novele zakona. Odgovore na naša vprašanja nam je posredovala vodja službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za zdravje, Irma Sterle Glaner.

Do uveljavitve novele zakona zdravstveni dejavnosti in reorganizacije ter združitve regijskih zavodov za zdravstveno varstvo v dve državni instituciji, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni inštitut za zdravje okolja in hrane, pa še ni prišlo zaradi zbiranja 40 tisoč podpisov za razpis referenduma o noveli zakona, ki se bo končalo 6. februarja.

Zakaj na ministrstvu za zdravje trdite, da z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti ne gre za centralizacijo dejavnosti javnega zdravja, ko pa boste dosedanje samostojne regijske zavode združili v dve inštituciji in ko nameravate te programe voditi po enotnih principih in, predpostavljam, iz enega centra? Novela zakona o zdravstveni dejavnosti nikakor ne pomeni spremembe v smislu centralizacije oz. decentralizacije, saj ustanoviteljske pravice po starem in po novem zakonu izvaja Vlada Republike Slovenije. Spremenila se bo le organizacijska struktura, po vzoru drugih javnih zavodov, katerih ustanovitelj je Vlada RS in imajo poleg sedeža še območne enote (ZZZS, Zavod za šolstvo, Uprava za varno hrano oz. nekdanji VURS ...). Na posameznih področjih javnega zdravja (npr. pri obvladovanju nalezljivih bolezni, ukrepanju v primeru groženja zdravja ...) je zelo pomembno, da se ukrepa skladno z v naprej dogovorjenimi postopki, ki temeljijo na strokovni doktrini, po sistemu chain of command, kar je običajen način dela pri nas in po svetu. Na nekaterih drugih področjih pa je raznolikost izvajanja programov po regijah in posameznih zavodih dopustna, celo zaželena, pomembno pa je, da imajo prebivalci dostop do teh programov. Programov nikakor ne bomo vodili "mi", ampak jih bodo definirali strokovnjaki, zaposleni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Zakaj menite, da reorganizacija ne bo vplivala na kakovost zdajšnjih preventivnih in promocijskih programov zdravja, ki jih izvajajo v regijskih zavodih za zdravstveno varstvo? Na zavodu za Zdravstveno varstvo Celje na primer pravijo, da bodo razpadle številne učinkovite mreže programov, da se bo zmanjšala fleksibilnost in razumevanje specifičnih zdravstvenih problemov v regijah. Cilj reorganizacije je predvsem okrepitev preventivnih in promocijskih programov in njihovega izvajanja po enovitih standardih po celi državi. S tem bomo dosegli večjo dostopnost teh pomembnih vsebin ter večji pretok znanja, izkušenj in dobrih praks, kar je bilo sedaj zaradi tekmovalnosti med zavodi precej oteženo. Strokovnjaki bodo tudi v prihodnje delovali na istih lokacijah ter izvajali tudi programe, ki so za posamezno regijo specifični glede na ključne javno-zdravstvene probleme, ki so tam prisotni.

Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje tudi trdijo, da bo z reorganizacijo prišlo do slabše dostopnosti laboratorijskih preiskav, ki da jih bodo začeli izvajati nepooblaščeni in neusposobljeni izvajalci, kar naj bi vodilo v propad mikrobiološke stroke v državi? Ta trditev je popolnoma neosnovana. Z združitvijo vseh laboratorijskih kapacitet, vključno z mikrobiološkimi, v enovit javni zavod bomo okrepili to dejavnost in dolgoročno lažje zagotavljali visoko raven strokovnosti ter doseganje visokih standardov kakovosti v laboratorijski praksi. Regionalne bolnišnice in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo tudi v prihodnje najpomembnejši naročniki mikrobioloških storitev.

Ali reorganizacija pomeni premestitev dela zaposlenih iz regijskih zavodov v Ljubljano, kjer bodo sedeži obeh novih inštitucij? Ali se ne bojite, da bo s tem prišlo do izgubljanja znanja in strokovnjakov s področja javnega zdravja in da se bodo izgubile priložnosti za zaposlitev izobraženih ljudi v regiji? Prostori, oprema in zaposleni ostajajo na sedanjih lokacijah. O tem smo zaposlene na zavodih obveščali in je njihov strah pred premeščanjem neutemeljen. Naš cilj je okrepiti dejavnost javnega zdravja in omogočiti strokovnjakom iz območnih organizacijskih enot, da v večji meri sodelujejo pri aktivnostih, ki so pomembne na nacionalni ravni ter v večji meri delijo svoje znanje in izkušnje s kolegi iz drugih območnih enot.

Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje tudi trdijo, da predlog nerealno predvideva dodatne prihranke na področju dejavnosti javnega zdravja, ki da je že zdaj slabo financirano. Oziroma ali se vam prihranek 1,5 milijona evrov zdi dovolj velik prihranek, da se lotevate tako obsežne reorganizacije in posegate v utečeni sistem delovanja? Ključni razlogi za reorganizacijo so: okrepiti dejavnost javnega zdravja, ločiti laboratorijsko dejavnost, ki je po svoji naravi storitvena dejavnost, od dejavnosti javnega zdravja v ožjem smislu, ki se za razliko od laboratorijske dejavnosti ne financira po opravljenih storitvah, ter optimizirati in racionalizirati dejavnosti, kjer je to strokovno in ekonomsko upravičeno. Z racionalizacijo in optimizacijo dejavnosti na posameznih področjih bo prišlo tudi do prihrankov, ki smo jih ocenili na približno 1,5 milijona evrov. Največje prihranke pa vidimo v bolj učinkoviti organizaciji in izvajanju preventivnih programov in projektov, ki lahko prispevajo k zmanjšani obolevnosti zaradi kroničnih bolezni, zmanjševanju incidence nalezljivih bolezni ter drugih groženj zdravju.

Kako ocenjujete srečanje z zaposlenimi na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje pred dnevi? Ali menite, da ste jih s svojimi argumenti uspeli prepričati? Namen srečanj z zaposlenimi na zavodih za zdravstveno varstvo je predvsem informiranje o glavnih razlogih za spremembe v organizaciji dejavnosti, podati odgovore na vprašanja zaposlenih, ki se nanašajo na socialno varnost, ter identificirati odprta vprašanja, na katera bo potrebno v procesu izvajanja sprememb najti optimalne odgovore in se nanašajo na organizacijo in način dela obeh novih inštitucij. Ministrstvo za zdravje si bo prizadevalo za dialog in konstruktivno sodelovanje v tem procesu.

Boste z zavodi v času zbiranja podpisov za referendum o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti še iskali kakšen kompromis za morebitne spremembe ali pa odložitev načrtovane reorganizacije? Kaj boste storili v primeru, da bo zbranih dovolj podpisov in da morda referendum uspe? Državni zbor je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti sprejel. Na ministrstvu za zdravje menimo, da bo novela zakona o zdravstveni dejavnosti prinesla pozitivne spremembe na tem področju. Zavodi, ki nasprotujejo združevanju, tudi v času sprejemanja zakona niso predlagali kompromisih rešitev, ampak so zagovarjali obstoječe stanje. V procesu priprave ustanovitvenih aktov in reševanja drugih vprašanj, povezanih z bodočo organizacijo, pa bomo še naprej sodelovali z zavodi in IVZ.