Petek, 21. 3. 2014, 15.20
8 let, 8 mesecev
Šolanja za policiste ni več (foto)
Na koncu Tacna, tik pod Šmarno goro, je velik kompleks, 18 tisoč kvadratnih metrov velika posest. Nekoč je bila to posest gradiča Rocen. Po vojni so vse skupaj spremenili v najbolj slavno šolo v Sloveniji: v policijsko šolo.
Na posesti so v desetletjih zgradili učilnice, internat, pomožne objekte. Policijska šola v Tacnu je bila desetletja gnezdo mladih pubertetniških fantov, ki so sanjali o službi v policiji.
Kadetnica v Tacnu je bila srednja šola, za fante, stare od 14 do 18 let. Vsi so bili v internatu, tudi če so bili iz Ljubljane. Šola policista je v socialističnih časih nudila tudi socialno varnost. V šoli so imeli vse: oblačila, hrano, spanje, celo nekaj malega žepnine. Izhode so imeli omejene. Popoldan so imeli dodatne učne ure, izhodi so bili med 18. in 21. uro.
"Če je kdo imel preveč neljubih nizkih ocen, pač ni imel izhodov," je dejal Holc. Tudi domov niso šli vsak vikend.
V velikem internatskem kompleksu, ki je vzorni primerek socialistične arhitekture, recimo kot kakšen obmorski hotel iz sedemdesetih let, so bivali v prostornih sobah, po štirje v sobi, s pogledom na gmajno, a z eno prho na hodnik. Po vojaško, torej.
Policijsko šolo so na posesti gradiča Rocen iz 16. stoletja ustanovili leta 1953. Do leta 2002 se je tam izučilo 5227 policistov.
Potem pa ...
Tacensko šolo so preimenovali v Policijsko akademijo. Policisti se niso več izobraževali štiri leta, uvedli so posebna 18-mesečna usposabljanja za vse, ki so že imeli končano drugo srednjo šolo in je bilo to izobraževanje le prekvalifikacija. Po 18 mesecih so postali policisti.
Tako se je izobrazilo 2326 policistov. In vsi so dobili službo, saj so se v izobraževanje lahko vpisali le, ko je bila z njimi že sklenjena pogodba o delovnem razmerju v policiji.
Kot priznava ravnatelj Višje policijske šole, je razlika menda le v tem, da so v štirih letih dobili malo več pripadnosti policiji. "In eni in drugi pa so se morali še veliko naučiti na terenu," je dodal in razložil, da so "včasih učili le kaj storiti, zdaj jih pa učimo tudi, zakaj morajo to tako storiti".
Dokler bo kriza in ne bo zaposlovanja v policiji, vsi fantje in dekleta, ki imajo željo postati policisti, lahko le čakajo. "Upam, da se bo kmalu sprostilo zaposlovanje v javni upravi in takoj bomo vpisali v redni višješolski študijski program, ki traja dve leti. Prepričan sem, da se bo to zgodilo v prihodnjih letih. Trenutno pa žal ne. Seveda je povpraševanja še vedno veliko," trdi ravnatelj.
Zato fantom in dekletom, ki bi želeli biti policisti, ne ostane drugega, kot da gredo na drugo srednjo šolo, fakulteto in čakajo na ponovne razpise za policijsko šolo. Če ne drugega, bodo ob vpisu v izobraževanje za policista vsaj vedeli, da jih zagotovo čaka služba. Tako na nek način tudi zdaj tacenska šoli poskrbi za socialno varnost.
"Naselile so jih zaradi kač. Ko je začela delovati šola, so ohranili populacijo pavov," je razložil Marko Fric, vodja Službe za varovanje in podporo. V zadnjih letih sta ostala le še dva pava iz stare populacije. "Z donacijami delavcev smo zbrali dovolj denarja, da smo kupili dva nova pava, v kratkem bomo dobili še dva, tako da jih bo na posesti šest." In pavi so že od nekdaj simbol tacenske šole.
Poskušajo se znajti, kot se lahko. Nekaj sob v bivših internatih so spremenili v pisarne drugih oddelkov policije. V nekaj pa še vedno prebivajo udeleženci izobraževanj na akademiji. Ta teden je bilo ob 400 razpoložljivih postelj zasedenih 20. Sobe so tako večinoma prazne. "Kadar pa je svetovno prvenstvo v kajaku, tukaj bivajo tekmovalci," je razložil Marko Fric.
"V zadnjem obdobju smo priča spremembam v družbi in temu se moramo prilagoditi tudi policisti. Predvsem z znanjem. Zato morajo biti policisti izobraženi in se izobraževati ves čas delovanja," je razložil Holc.
Zato so začeli z višješolskimi programi. "Predvideli smo, da mora imeti vsak policist višjo stopnjo izobrazbe. Tisti, ki so imeli 18 mesecev izobraževanja v policijski šoli, si lahko z dodatkom enega šolskega leta na višji šoli pridobijo višješolsko izobrazbo. Vsi študentje študirajo ob delu," je dejal vodja šole. Decembra je tako diplomiralo 40 študentov, trenutno jih je vpisanih sto, spomladi jih bodo vpisali še 70.
Ne le za pridobivanje višje stopnje izobrazbe, temveč tudi za redno usposabljanje. "Vsak policist mora vsaj enkrat letno na dodatno usposabljanje. Glede na finančno stanje smo sicer to zreducirali na najnujnejše, a še vedno je veliko dodatnega izobraževanja," je poudaril ravnatelj.
In res. Spodaj na pokritem strelišču so vadili nočno streljanje. Tega znanja denimo v času šolanja v kadetnici niso pridobili, zdaj pa mora vsak policist vsaj enkrat letno na vaje nočnega streljanja. Inštruktor streljanja Slavko Brezovnik pravi, da je to zelo pomembno. "Tema je zelo stresna. Včasih se zgodi, da mora kakšen policist tudi ven, ker je stres v temnih pogojih streljanja prevelik."
Kako prikladno. Psiholog Ivo Baričič, predavatelj na Višji policijski šoli, je zbranim policistom na usposabljanju razlagal o transakcijskem trikotniku, o vlogah žrtve in preganjalca, v bistvu pa je policiste poskušal naučiti, kako naj ne kažejo čustev, če jih voznik zmerja zaradi plačilnega naloga.
Tako da boste naslednjič, ko vas bodo razjezili s kaznijo, vedeli, da so policisti kljub temu, da ta hip nimamo več policijske šole, usposobljeni za to, da vas pomirijo.
1