Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
21. 3. 2014,
15.20

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

1

Natisni članek

policija šola Tacen

Petek, 21. 3. 2014, 15.20

8 let

Šolanja za policiste ni več (foto)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

1

Nekoč je bila kadetnica v Tacnu zelo popularna šola, danes pa pri nas sploh mladi fantje in dekleta zaradi krize ne morejo več postati policisti.

Na koncu Tacna, tik pod Šmarno goro, je velik kompleks, 18 tisoč kvadratnih metrov velika posest. Nekoč je bila to posest gradiča Rocen. Po vojni so vse skupaj spremenili v najbolj slavno šolo v Sloveniji: v policijsko šolo.

Na posesti so v desetletjih zgradili učilnice, internat, pomožne objekte. Policijska šola v Tacnu je bila desetletja gnezdo mladih pubertetniških fantov, ki so sanjali o službi v policiji.

Kruh, spanje, žepnina in socialna varnost No, velika večina med njimi so bili še miličniki. "Oh, takrat, ko sem se pri 14 letih odločil za poklic policista, nas je veliko videlo samo helikopter, motor in pištolo," se je nasmehnil Ivo Holc, policist, ki je zdaj ravnatelj Višje policijske šole v Tacnu, ki deluje v sklopu Policijske akademije.

Kadetnica v Tacnu je bila srednja šola, za fante, stare od 14 do 18 let. Vsi so bili v internatu, tudi če so bili iz Ljubljane. Šola policista je v socialističnih časih nudila tudi socialno varnost. V šoli so imeli vse: oblačila, hrano, spanje, celo nekaj malega žepnine. Izhode so imeli omejene. Popoldan so imeli dodatne učne ure, izhodi so bili med 18. in 21. uro.

"Če je kdo imel preveč neljubih nizkih ocen, pač ni imel izhodov," je dejal Holc. Tudi domov niso šli vsak vikend.

Šolski plesi s frizerkami Šola je bila organizirana skoraj po vojaško, z jutranjim bujenjem, s skupnimi zunajšolskimi aktivnostmi. Organizirali so celo kinopredstave, v dvorani, kjer je zdaj ena večjih predavalnic šole, ter šolske plese. Zaradi pomanjkanja deklet – te so se smele vpisati šele v zadnjo generacijo šole – so jih šli z avtobusi iskat na zdravstveno ali frizersko šolo.

V velikem internatskem kompleksu, ki je vzorni primerek socialistične arhitekture, recimo kot kakšen obmorski hotel iz sedemdesetih let, so bivali v prostornih sobah, po štirje v sobi, s pogledom na gmajno, a z eno prho na hodnik. Po vojaško, torej.

Policijsko šolo so na posesti gradiča Rocen iz 16. stoletja ustanovili leta 1953. Do leta 2002 se je tam izučilo 5227 policistov.

Potem pa ...

Namesto štirih let le 18 mesecev Potem so prišli čisto novi časi in so srednjo policijsko šolo ukinili.

Tacensko šolo so preimenovali v Policijsko akademijo. Policisti se niso več izobraževali štiri leta, uvedli so posebna 18-mesečna usposabljanja za vse, ki so že imeli končano drugo srednjo šolo in je bilo to izobraževanje le prekvalifikacija. Po 18 mesecih so postali policisti.

Tako se je izobrazilo 2326 policistov. In vsi so dobili službo, saj so se v izobraževanje lahko vpisali le, ko je bila z njimi že sklenjena pogodba o delovnem razmerju v policiji.

Razlika med nekoč in danes je v pripadnosti Seveda se vsakemu takoj porodi vprašanje, kako so lahko policisti enako usposobljeni, če so se prej poklica učili štiri leta, potem pa le 18 mesecev. Ali se v enotah čuti razlika med tistimi, ki so bili izobraženi in vzgojeni po starem, in tistimi, ki so naredili 18-mesečni tečaj? "Na začetku je bilo zaznati negodovanje med tistimi, ki so se izobraževali štiri leta," je priznal Holc: "Zdaj tega ni več, ni več razlik med enimi in drugimi."

Kot priznava ravnatelj Višje policijske šole, je razlika menda le v tem, da so v štirih letih dobili malo več pripadnosti policiji. "In eni in drugi pa so se morali še veliko naučiti na terenu," je dodal in razložil, da so "včasih učili le kaj storiti, zdaj jih pa učimo tudi, zakaj morajo to tako storiti".

O policistih zdaj le sanjajo Zadnja generacija 18-mesečnega tečaja za policiste je bila 2011. Od takrat naprej se za policista v Sloveniji ne morete več izobraževati. Teh 18-mesečnih programov preprosto ni več, ker se v policiji ne zaposlujejo več. "Kadra ne delamo na zalogo," je poudaril ravnatelj.

Dokler bo kriza in ne bo zaposlovanja v policiji, vsi fantje in dekleta, ki imajo željo postati policisti, lahko le čakajo. "Upam, da se bo kmalu sprostilo zaposlovanje v javni upravi in takoj bomo vpisali v redni višješolski študijski program, ki traja dve leti. Prepričan sem, da se bo to zgodilo v prihodnjih letih. Trenutno pa žal ne. Seveda je povpraševanja še vedno veliko," trdi ravnatelj.

Zato fantom in dekletom, ki bi želeli biti policisti, ne ostane drugega, kot da gredo na drugo srednjo šolo, fakulteto in čakajo na ponovne razpise za policijsko šolo. Če ne drugega, bodo ob vpisu v izobraževanje za policista vsaj vedeli, da jih zagotovo čaka služba. Tako na nek način tudi zdaj tacenska šoli poskrbi za socialno varnost.

Legenda o pavih Ko zdaj pridete v tacensko policijsko šolo, vas prevzame s spokojem. Če imate srečo, vidite pave, ki se sprehajajo po posesti. Legenda o pavih pravi, da so jih na posest naselile nune v 19. stoletju, ko so živele v gradiču.

"Naselile so jih zaradi kač. Ko je začela delovati šola, so ohranili populacijo pavov," je razložil Marko Fric, vodja Službe za varovanje in podporo. V zadnjih letih sta ostala le še dva pava iz stare populacije. "Z donacijami delavcev smo zbrali dovolj denarja, da smo kupili dva nova pava, v kratkem bomo dobili še dva, tako da jih bo na posesti šest." In pavi so že od nekdaj simbol tacenske šole.

Od 400 zasedenih le 20 postelj Ob vhodu žubori slap, idilo kazijo le polomljena drevesa. "Vso škodo žledoloma bomo pospravili sami in les uporabili na strelišču," je dejal Marko Fric. V finančno omejenih časih poskušajo kar se da veliko storiti sami, tudi glede vzdrževanja stavb. Te so v relativno dobrem stanju. Za letos celo načrtujejo, da bi nekdanjo kapelico spremenili v spominski park padlih policistov. Vse s prostovoljnim delom, seveda.

Poskušajo se znajti, kot se lahko. Nekaj sob v bivših internatih so spremenili v pisarne drugih oddelkov policije. V nekaj pa še vedno prebivajo udeleženci izobraževanj na akademiji. Ta teden je bilo ob 400 razpoložljivih postelj zasedenih 20. Sobe so tako večinoma prazne. "Kadar pa je svetovno prvenstvo v kajaku, tukaj bivajo tekmovalci," je razložil Marko Fric.

Izobraženi policisti Tudi šola ne sameva. Na teden se v njej zbere okoli 500 slušateljev različnih programov.

"V zadnjem obdobju smo priča spremembam v družbi in temu se moramo prilagoditi tudi policisti. Predvsem z znanjem. Zato morajo biti policisti izobraženi in se izobraževati ves čas delovanja," je razložil Holc.

Zato so začeli z višješolskimi programi. "Predvideli smo, da mora imeti vsak policist višjo stopnjo izobrazbe. Tisti, ki so imeli 18 mesecev izobraževanja v policijski šoli, si lahko z dodatkom enega šolskega leta na višji šoli pridobijo višješolsko izobrazbo. Vsi študentje študirajo ob delu," je dejal vodja šole. Decembra je tako diplomiralo 40 študentov, trenutno jih je vpisanih sto, spomladi jih bodo vpisali še 70.

O nočnem streljanju … Res je ironično, da o policistih veljajo šale o neumnosti, pa se izkaže, da je Policija eden tistih zaposlovalcev, ki zgledno skrbi za dodatno izobraževanje.

Ne le za pridobivanje višje stopnje izobrazbe, temveč tudi za redno usposabljanje. "Vsak policist mora vsaj enkrat letno na dodatno usposabljanje. Glede na finančno stanje smo sicer to zreducirali na najnujnejše, a še vedno je veliko dodatnega izobraževanja," je poudaril ravnatelj.

In res. Spodaj na pokritem strelišču so vadili nočno streljanje. Tega znanja denimo v času šolanja v kadetnici niso pridobili, zdaj pa mora vsak policist vsaj enkrat letno na vaje nočnega streljanja. Inštruktor streljanja Slavko Brezovnik pravi, da je to zelo pomembno. "Tema je zelo stresna. Včasih se zgodi, da mora kakšen policist tudi ven, ker je stres v temnih pogojih streljanja prevelik."

… in mrkih obrazih Tisti dan, ko sva s fotografinjo obiskali Policijsko akademijo v Tacnu, je bila skupina policistov tudi na izobraževanju socialnih veščin o psihološkem obvladovanju težavnih strank.

Kako prikladno. Psiholog Ivo Baričič, predavatelj na Višji policijski šoli, je zbranim policistom na usposabljanju razlagal o transakcijskem trikotniku, o vlogah žrtve in preganjalca, v bistvu pa je policiste poskušal naučiti, kako naj ne kažejo čustev, če jih voznik zmerja zaradi plačilnega naloga.

Tako da boste naslednjič, ko vas bodo razjezili s kaznijo, vedeli, da so policisti kljub temu, da ta hip nimamo več policijske šole, usposobljeni za to, da vas pomirijo.

Ne spreglejte