So pri davkih male ribe res na slabšem kot velike?

Pred dnevi je v javnost pricurljala informacija, da je Zoranu Trifunoviću, največjemu davčnemu dolžniku, absolutno zastaral največji posamezni dolg do države, ki je znašal med 10 in 20 milijoni evrov.

"Konkretnih postopkov zaradi varovanja davčne tajnosti žal ne moremo komentirati," pravijo na finančni upravi, kjer nam na vprašanje, koliko dolgov davčnih dolžnikov je zastaralo v zadnjih dveh letih, niso odgovorili. So pa pojasnili, da je v letih 2012 in 2013 skupaj z obrestmi za vedno ostalo neizterjanih več kot 105 milijonov evrov dolgov.

To je visok znesek "Učinkovitost davčnih uprav se meri po tem, koliko je neizterjanih sredstev. Je pa tudi res, da se skoraj vsaka davčna uprava spopada s tovrstnimi težavami," pravi davčni svetovalec Dejan Petkovič. "Ne glede na vse je znesek, ki ga omenjate, zagotovo velik. A težava je predvsem v tem, da se obseg zastaralnih davčnih dolgov ne zmanjšuje, temveč povečuje."

Zakaj jim pri malih ribah izvršba uspe, pri velikih pa ne? Javnost zaradi nekaterih primerov, na primer zadnjega, ki se nanaša na Trifunovića in njegov velikanski dolg, ki je zastaral, dobiva vtis, da za vse v državi ne veljajo enaki vatli.

A na finančni upravi pravijo, da ni tako in da vodijo postopke do vseh zavezancev enako ne glede na višino davčnega dolga.

"V primeru, da ima zavezanec davčni dolg, ki je manjši od njegovega premoženjskega stanja ali celo rednih prilivov na transakcijskem računu, je izvršba razmeroma preprosta. Konkretno: če ima na primer zavezanec davčni dolg 300 evrov, pri tem pa ima na svojem transakcijskem račun na primer tisoč evrov ali pa ima redne mesečne prihodke, se izvede izvršba na denarna sredstva in dolg je pravzaprav poplačan v trenutku," pravi Stojan Glavač s finančne uprave.

Velikokrat je kriv gospodarski položaj Kot nam je pojasnil Glavač, gre pri velikih zneskih za dolg, ki ga je zelo težko ali skoraj nemogoče izterjati. "Na primer, da inšpektor pri nadzoru podjetnika, ki je bil v preteklih letih gospodarsko uspešen, zdaj pa se je znašel v hudi finančni stiski, za zadnjih pet let ugotovi za pet milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti. Ker podjetnik tega dolga zaradi trenutne finančne stiske ne more poravnati, zaradi inšpekcijskega nadzora skoraj čez noč nastane tako velik davčni dolg. Takšen dolg je zelo težko ali skoraj nemogoče izterjati, saj podjetnik nima niti finančnih sredstev niti premoženja, ki bi se lahko zarubilo. Če takšno stanje traja 10 let, dolg zastara. V takšnih primerih, ki niso redki, finančna uprava z nobenimi sredstvi davčne izvršbe ne more poplačati davčnega dolga."

Zmožnosti finančne uprave so omejene Kot še pojasnjuje Petkovič, je finančna uprava zaradi nezmožnosti izterjave davčnega dolga pogosto v nezavidljivem položaju.

"Pri velikih davčnih zneskih gre velikokrat za primere, v katerih finančna uprava sredstev preprosto ne more izterjati. Če premoženja ni, premičnega ali nepremičnega, ne more biti uspešna, po zakonu o davčnih postopkih pa nima druge možnosti. Je pa res, da gre v takšnih primerih, kjer so zneski veliki, za fantastična pravna svetovanja, velikokrat pa tudi za skrivanje premoženja. Žal je tako," še pravi Petkovič.

Bi lahko naraščajoč dolg ustavili s stečajem? Z opisanim položajem tako lahko nastane slepa ulica, ki dacarjem ne omogoča, da bi prišli do dolgovanega denarja. Ena izmed rešitev za opisani položaj bi lahko bila možnost finančne uprave, da – poleg upnika – predlaga stečajni postopek za davčnega dolžnika.

A tudi tukaj lahko davkarija naleti na ovire. "Treba pa je poudariti, da mora finančna uprava pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka izčrpati vsa razpoložljiva sredstva davčne izvršbe, pri čemer mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti. Dokončna odločitev o podaji predloga za začetek stečajnega postopka tako temelji na formalnih razlogih in na individualnih ugotovitvah, ki so specifične za posameznega zavezanca. Če davčni organ presodi, da davčnemu dolžniku z opravljanjem dejavnosti ne bo uspelo poravnati davčnega dolga, poleg tega pa so se tudi postopki davčne izvršbe izkazali za neučinkovite, običajno predlaga stečajni postopek," nam je povedal Glavač.

Davčna uprava – predhodnica današnje finančne uprave – je lani predlagala 193 tovrstnih stečajev.