Slovenski učenci v mednarodni raziskavi TIMSS napredovali

Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je ob današnji predstavitvi rezultatov poudaril pomen splošnega znanja ter da je sam proti hlastanju za velikimi vzori.

Raziskava, ki jo je za Slovenijo opravil Pedagoški inštitut (PI) in zajema skoraj 60 držav sveta, se opravlja na štiri leta. Tokrat so bili analizirani rezultati nalog, ki so jih učenci četrtih in osmih razredov opravili leta 2007. Trendi se sicer, kot je pojasnila soavtorica raziskave Barbara Japelj Pavešić, računajo za 12 let nazaj.

Pozitivni rezultati na naravoslovnem področju Pri matematiki so slovenski učenci v obeh starostih dosegli povprečje vseh sodelujočih. Najbolj pozitivno pa izstopajo rezultati za naravoslovje, kjer so osmošolci kar na osmem mestu izmed 49 držav, celo pred Hongkongom, nadpovprečni so bili tudi mlajši. Japljeva je poudarila, da gre pri naravoslovju za merjenje treh naravoslovnih predmetov skupaj, zato omenjeni rezultati, zlasti osmošolcev, pomenijo, "da naša šola deluje dobro in da zna naučiti otroke visoko znanje".

Tudi trendi so za Slovenijo pozitivni, saj je praktično povsod dvignila svoj dosežek, pri tem pa je Japljeva poudarila, da smo na področju naravoslovja "napredovali največ od vseh držav po številu točk v obeh populacijah".

Razlike med posameznimi šolami velike Med ostalimi podatki, ki izhajajo iz raziskave, velja omeniti po besedah Japljeve "ogromne razlike" med šolami oziroma dejstvo, da so se šolski dejavniki pri doseganju rezultatov izkazali kot precej pomembni. Prav tako je raziskovalka opozorila, da naši učni načrti na področju matematike ne omogočajo doseganja najvišjih mejnikov znanj.

"Slovenska šola kljub določenim nihanjem dobra šola"

Minister Igor Lukšič pa je uvodoma med drugim pojasnil, da so tovrstne raziskave sicer pomembne zato, "da se primerjamo z vsemi drugimi državami in to znanje, ki ga učenci skozi naš šolski sistem dobivajo, primerjamo z drugimi sistemi" ter se tako od drugih tudi učimo.

Na splošno pa tako pričujoča kot druge raziskave po njegovo pričajo, da je slovenska šola kljub določenim nihanjem dobra šola. Ob tej priložnosti je Lukšič opozoril na pomen splošnega znanja, ki ga v ospredje postavljajo te raziskave, ter posvaril pred pritiskom "pragmatičnega dela gospodarstva".

Na PI opravili več raziskav

Slednji od izobraževalnega sistema zahteva poudarjanje specifičnega na račun zniževanja ravni splošnega znanja, meni Lukšič. To pa po njegovo na dolgi rok pomeni slabše zaposlitvene možnosti ter "slabšanje sposobnosti za splošno orientacijo v prostoru". Tudi v času gospodarske krize bomo namreč, tako Lukšič, potrebovali predvsem širino znanja.

Podpredsednik upravnega odbora PI Janez Justin pa je izpostavil, da so opravili tudi druge mednarodne raziskave s šolskega področja in so pri tem "sorazmerno uspešni ne glede na to, da delamo veliko število raziskav z majhnim številom ljudi" ter "ne tako zelo velikimi sredstvi".

Učence kljub dobrim rezultatom učenje nekaterih predmetov ne veseli

Iz raziskave izhaja tudi, da slovenske učence kljub dobrim rezultatom učenje omenjenih predmetov ne veseli. Zlasti velja to za matematiko, saj je takšno oceno podalo kar 53 odstotkov učencev osmih razredov.

Na novinarsko vprašanje, kako si razlagajo razhajanje med doseženimi rezultati in empatijo do predmeta, je minister Lukšič dejal, da dandanes očitno "mnenje ni nujno vezano na emocionalno situacijo" oziroma da če učenec reče, da mu predmet ni všeč, ni nujno, da to tudi drži.

Za Japljevo gre pri teh rezultatih za večjo iskrenost v odgovorih, Justin pa je opozoril, da praktično povsod obstaja negativna korelacija med "neveseljem" do učenja in visokimi rezultati v šoli.