Slovenska himna praznuje 25 let

Zdravljica je bila kot slovenska himna sicer določena že prej, in sicer 27. septembra 1989, ko je takratna skupščina sprejela več deset dopolnil k ustavi takrat še Socialistične republike Slovenije.

Eno izmed dopolnil je določalo, da je slovenska himna Zdravljica, zakon, ki ga je skupščina sprejela pol leta pozneje (29. marca 1990), pa je podrobneje določil, da je to sedma kitica omenjene pesmi.

Idej o tem, kakšna naj bi bila himna, je bilo več Za melodijo himne je zakon določil melodijo iz zborovske istoimenske skladbe Stanka Premrla, sicer znanega slovenskega skladatelja in duhovnika. Določil je še, da se himna izvaja z glasbili, petjem ali glasbili in petjem ter da začne zakon veljati osmi dan po objavi v uradnem listu. Tako je začel veljati 24. aprila 1990.

Po besedah takratnega predsednika skupščine Mirana Potrča so himno z ustavnim dopolnilom določili zato, ker je Slovenija takrat ni imela. Idej o tem, kakšna naj bi bila slovenska himna, je bilo po njegovih besedah več, na koncu pa je prevladala ideja, naj bo to Zdravljica. Po Potrčevem spominu je predlog "v osnovi prihajal iz Socialistične zveze Slovenije", kdo je podal uraden predlog, pa se ne spomni več. O Zdravljici kot himni je po njegovih besedah obstajalo takojšnje in popolno soglasje. "Rekel bi, da je bilo navzoče celo navdušenje, ki je bilo izkazano tudi tako, da smo po sprejemu ustavnih amandmajev v skupščini Zdravljico tudi zapeli," je dejal.

Bodo nastale spremembe? A nekateri menijo, da bi bile pri himni potrebne spremembe. V SDS so do zdaj že dvakrat vložili predlog sprememb zakona, po katerem bi se Zdravljica na državnih slovesnostih ob državnih praznikih izvajala v celoti, ob drugih priložnostih pa v skrajšani obliki, ki bi obsegala drugo in sedmo kitico pesmi. Po prepričanju SDS bi bila takšna določitev himne bolj skladna z ustavo, ki za himno določa celotno Zdravljico, vendar pa predlog za zdaj v DZ ni dobil podpore.

Na pomanjkljivost zdajšnje ureditve himne opozarja tudi slovenski pisatelj Boris Pahor. Sam namreč ocenjuje, da se s tem, ko smo kot himno določili sedmo kitico Zdravljice, "ne držimo Prešerna". "Prešeren je namreč napisal Zdravljico tako, da je najprej poudaril domačo deželo," je dejal. Nekateri po Pahorjevih besedah sicer menijo, da je s stavkom iz druge kitice "Bog živi ves slovenski svet" mislil na slovanski svet. A "tudi če je to res, to ni bistveno, saj piše 'slovenski svet'", pravi Pahor.

Sam je prepričan, da bi morali v himni Slovenci najprej predstaviti sami sebe, o čemer pa po njegovih besedah govori druga kitica. Pri tem pa se strinja, naj v himni ostane tudi sedma kitica.